Franja

možgansk|i (-a, -o) Hirn-, Gehirn- (absces der [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, center das Hirnzentrum, Gehirnzentrum, pritisk der Hirndruck, privesek die Hirnanhangdrüse, Gehirnanhangsdrüse, reženj der Hirnlappen, tumor der Hirntumor, die Hirngeschwulst, ventrikel die Hirnkammer, zgnečenje die Hirnquetschung, funkcija die Hirnfunktion, krvavitev die Hirnblutung, tišina die Hirnstille, celica die Hirnzelle, dejavnost die Gehirntätigkeit, kap der Hirnschlag, Gehirnschlag, kirurgija die Gehirnchirurgie, polobla die Gehirnhälfte, Hirnhälfte, punkcija die Hirnpunktion, skorja die Hirnrinde, Gehirnrinde, smrt der Hirntod, Gehirntod, tekočina das Gehirnwasser, vijuge množina Hirnwindungen, Gehirnwindungen množina)
imeti možganske poškodbe hirngeschädigt sein

možnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Möglichkeit (izrazna Darstellungsmöglichkeit, kombinacijska Kombinationsmöglichkeit, izbire Wahlmöglichkeit, napredovanja Aufstiegsmöglichkeit, prenočevanja Übernachtungsmöglichkeit, primerjave Vergleichsmöglichkeit, rešitve Lösungsmöglichkeit, uporabe Einsatzmöglichkeit, Verwendungsmöglichkeit, vplivanja [Einflußmöglicheit] Einflussmöglicheit, Einwirkungsmöglichkeit, za razvoj Entfaltungsmöglichkeit, zaslužka Erwerbsmöglichkeit, Verdienstmöglichkeit, za trening Trainingsmöglichkeit)

2. (priložnost) die Gelegenheit (kuhanja Kochgelegenheit, parkiranja Parkgelegenheit, umivanja/pranja Waschgelegenheit, prevoza Fahrgelegenheit, za sedenje Sitzgelegenheit)

3. (možna nevarnost) die Gefahr (poledice Glatteisgefahr, Eisgefahr, plazov Lawinengefahr)

4. (obeti za prihodnost) die Aussicht, Aussichten množina, die Chance (za dobiček Gewinnchance, za preživetje Überlebenschance, za uspeh Erfolgsansichten, na trgu Marktchance)
dobre možnosti gute Aussichten
enake možnosti die Chancengleichheit
|
imeti možnost die Möglichkeit haben, sich in der Lage sehen (zu), za bodočnost: Aussichten haben
dati možnost komu (jemandem) Gelegenheit geben (zu)
ne imeti druge možnosti keine Wahl haben
po možnosti möglichst, nach Möglichkeit, wenn irgend möglich, (morebiti) möglicherweise
v okviru možnosti im Rahmen des Möglichen, nahajati se: im Bereich der Möglichkeiten
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

mrávlja zoologija fourmi ženski spol

bela (črna, rdeča) mravlja fourmi blanche ali termite moški spol (noire, rouge)
krilata mravlja fourmi ailée
imeti mravlje v nogah avoir des fourmis dans les jambes
dela kakor mravlja c'est une fourmi

mŕzel froid

ledeno mrzel glacial, glacé
mrzlo je il fait froid
imeti mrzle noge avoir froid aux pieds
mrzle roke les mains froides
mrzel veter vent moški spol glacial

mrzla kri ženski spol figurativno das Fischblut, die Froschnatur
imeti mrzlo kri Fischblut haben

mŕzlica medicina fever; shivers pl; ague

rumena mŕzlica yellow ever, yellow jack
menjajoča se mŕzlica intermittent fever
zlata mŕzlica (figurativno) gold fever, gold rush
imeti mŕzlico to be in a fever

mŕzlica fièvre ženski spol , frissons moški spol množine de fièvre

močvirska mrzlica fièvre des marais (ali paludéenne), malaria ženski spol
napad mrzlice accès moški spol (ali poussée ženski spol) de fièvre
rumena mrzlica fièvre jaune
senena mrzlica fièvre des foins
sredstvo proti mrzlici reméde moški spol contre la fièvre, fébrifuge moški spol, antipyrétique moški spol, antipyrine ženski spol
imeti mrzlico avoir de la fièvre
goreti (drgetati, tresti se) od mrzlice brûler (grelotter, trembler) de fièvre

mŕzlica fiebre f

visoka (rumena, tropska, senska) mrzlica fiebre alta (amarilla, tropical, del heno)
močvirska mrzlica fiebre palúdica; paludismo m
brez mrzlice sin fiebre
sredstvo proti mrzlici febrífugo m
imeti mrzlico tener fiebre
dobiti mrzlico coger una fiebre
tresti se od mrzlice temblar de fiebre

mučeníški de(s) martyr(s), du martyre

mučeniška krona (palma) couronne ženski spol (palme ženski spol) du martyre
imeti mučeniški izraz avoir un air de martyr

muh|a² ženski spol (-e …) pri orožju: das Visier, das Korn (obročasta Ringkorn)
nosilec muhe der Kornhalter
vzeti na muho aufs Korn nehmen, ins Visier nehmen
imeti na muhi im Fadenkreuz haben, es abgesehen haben auf, jemanden auf dem Kieker haben

muh|a³ ženski spol (-e …) (kaprica) die Kaprice, die Marotte; (čudaštvo) die Schrulle
imeti svoje muhe (biti težaven) Tücken haben

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

muzejsk|i (-a, -o) museal; Museums- (čuvaj der Museumsaufseher, eksponat das Museumsstück, katalog der Museumskatalog)
imeti muzejsko vrednost Museumswert haben

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

nabirálen collecting; gathering

nabirálna akcija a whipround (za for), collection
imeti nabirálno akcijo za to have a whip-round for

naboj² [ô] moški spol (-a …)

1. fizika die Ladung, -ladung (jedrski Kernladung, prostorski Raumladung)
gostota naboja die Ladungsdichte
sprememba naboja die Umladung
nosilec naboja der Ladungsträger

2. (naelektrenost) die Aufladung

3.
figurativno imeti čustveni naboj emotional aufgeladen sein

nabrúšen aiguisé, émoulu, affilé (tudi figurativno)

imeti dobro nabrušen jezik avoir la langue bien affilée

nabrúšen (-a -o) adj. affilato, aguzzo:
pren. imeti jezik nabrušen kot britev avere la lingua tagliente, velenosa

načêlo (-a) n principio; criterio, norma; dettato; insegna:
držati se načel essere fedele ai principi
odstopati od načel violare i principi, contravvenire ai principi
moralna, vzgojna načela principi morali, educativi
načelo javnosti il principio della trasparenza
humanistična, krščanska načela i principi umanistici, cristiani
v načelu in linea di massima
imeti čudna načela o čem avere strane idee di, su qcs.
ekon. ekonomsko načelo principio di economicità
filoz. načelo protislovja, vzročnosti principio di contraddizione, di causalità
jur. inkvizicijsko načelo principio inquisitorio