Franja

Zadetki iskanja

  • prepríčanje (-a) n convinzione, convincimento, persuasione, certezza; (versko, politično) credo, fede; (politično) colore:
    trdno prepričanje fermo convincimento
    priti do prepričanja (prepričasti se) acquisire la convinzione
    demokratično prepričanje fede democratica, credo democratico
    ničkolikokrat je menjal (politično) prepričanje ha cambiato bandiera mille volte
    izraziti prepričanje esprimere la convinzione
    kaj narediti iz prepričanja fare qcs. per convinzione
    braniti, zatajiti prepričanje difendere, rinnegare le proprie convinzioni
  • prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)

    A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
    prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
    prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
    predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
    prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni

    B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
    na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero
  • preseljevánje (-a) n trasferimento, trasloco; migrazione;
    nasilno preseljevanje deportazione
    dnevno preseljevanje iz vasi v mesto pendolarismo
    preseljevanje divjih živali migrazione della selvaggina
    preseljevanje narodov migrazione dei popoli
    julija se začne pravo preseljevanje narodov in luglio ha inizio il grande esodo
    preseljevanje duš metempsicosi
  • preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)

    A) imperf., perf.

    1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
    preskakovati jarke saltare i fossi
    preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
    preskočiti oviro saltare un ostacolo

    2. pren. saltare:
    preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
    preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
    preskočiti razred saltare una classe
    preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
    šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
    preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
    država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
    pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
    pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore

    B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare
  • presodíti (-im) | presójati (-am) perf., imperf.

    1. considerare, calcolare, misurare; decidere, stabilire, deliberare;
    presoditi razloge za in proti calcolare i pro e i contro
    sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje i giudici hanno stabilito che ha danneggiato la ditta

    2. giudicare, valutare:
    presojati samostojno giudicare con la propria testa
  • prespáti (-ím) | prespávati (-am)

    A) perf., imperf. tr., intr.

    1. passare dormendo, dormire; pernottare:
    tretjino življenja človek prespi l'uomo passa dormendo un terzo della sua vita
    zool. nekatere živali zimo prespijo certi animali passano tutto l'inverno in letargo
    v turističnih krajih je lani prespalo več kot milijon gostov nelle località turistiche l'anno scorso ha pernottato più di un milione di ospiti

    2. far passare, smaltire:
    prespati pijanost smaltire la sbornia

    3. pren. mettere qcs. a dormire; dormirci sopra;
    prespati poraz, razočaranje mettere a dormire la sconfitta, la delusione

    B) prespáti se (-ím se) | prespávati se (-am se) perf., imperf. refl. ristorarsi, riposarsi (con una dormita)
  • preštét (-a -o) adj. contato:
    pren. dnevi so mu prešteti ha i giorni contati, è prossimo a morire
  • pretéga (-e) f (v adv. rabi) na vse pretege a tutto spiano, con tutte le forze:
    kričati na vse pretege gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
  • preteklost samostalnik
    1. neštevno (pretekli čas) ▸ múlt
    izkušnja iz preteklosti ▸ múlt tapasztalata, kontrastivno zanimivo múltbéli tapasztalat
    napaka iz preteklosti ▸ hiba a múltból, kontrastivno zanimivo múltbéli hiba
    izvirati iz preteklosti ▸ múltból ered
    Je sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?
    dediščina preteklosti ▸ múlt öröksége
    raziskovanje preteklosti ▸ múlt felfedezése
    daljna preteklost ▸ régmúlt, távoli múlt
    V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.
    bližnja preteklost ▸ közelmúlt
    v preteklosti ▸ a múltban
    ozreti se v preteklost ▸ múltba visszatekint
    Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?
    vračati se v preteklost ▸ visszatér a múltba
    oklepati se preteklosti ▸ ragaszkodik a múlthoz
    Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
    spominjati se preteklosti ▸ a múltra emlékezik
    soočiti se s preteklostjo ▸ a múlttal szembenéz

    2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előélet
    preteklost kraja ▸ település múltja
    govoriti o preteklosti ▸ múltról beszél
    razčistiti s preteklostjo ▸ múltat tisztáz
    obračunati s preteklostjo ▸ múlttal leszámol
    soočiti se s preteklostjo ▸ múlttal szembenéz
    sramovati se preteklosti ▸ múltat szégyell
    spominjati se preteklosti ▸ visszaemlékezik a múltra
    povezan s preteklostjo ▸ múlttal kapcsolatos
    Enkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.
    brskati po preteklosti ▸ múltban kutat
    raziskovati preteklost ▸ múltat kutat
    pozabiti preteklost ▸ múltat elfelejt
    komunistična preteklost ▸ kommunista múlt
    slavna preteklost ▸ dicső múlt
    kriminalna preteklost ▸ bűnözői múlt
    bogata preteklost ▸ gazdag múlt
    Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
    Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

    3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múlt
    del preteklosti ▸ a múlté
    Antibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.
    stvar preteklosti ▸ a múlté
    pripadati preteklosti ▸ a múlté
    Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
    Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.
  • pretendírati (-am) imperf.

    1. pretendere:
    pretendirati na prestol pretendere al trono

    2. pretendere, presumere:
    knjiga pretendira na to, da bi bila znanstvena il libro pretende di essere scientifico, ha pretese di scientificità
  • prevágati (-am)

    A) perf.

    1. pog. prevalere

    2. pesare;
    vera v človeka je prevagala nad nezaupljivostjo la fede nell'uomo ha prevalso sulla diffidenza

    B) prevágati se (-am se) perf. refl. pog. tracollare, sbilanciarsi
  • prevárati (-am)

    A) perf. ingannare, frodare, imbrogliare, raggirare; pog. bidonare, buggerare, fregare

    2. ingannare; tradire:
    naj te njegova prijaznost ne prevara non lasciarti ingannare dai suoi modi amabili
    upanje ga je prevaralo la speranza lo ha tradito

    B) prevárati se (-am se) perf. refl. ingannarsi, illudersi
  • prevetrítev (-tve) f areazione, ventilazione, arieggiamento; pren. ventata di aria fresca:
    organizacija rabi prevetritev, je potrebna prevetritve l'organizzazione ha bisogno di un po' d'aria fresca
    potrebna bi bila prevetritev ci vorrebbe un po' d'aria fresca
    kadrovske spremembe bodo morda prinesle dobrodošlo prevetritev programov il rinnovo dei quadri porterà anche una ventata di aria fresca nei programmi
  • preživnínski (-a -o) adj. jur. di mantenimento, di sostentamento;
    preživninski dodatek assegno, sussidio
    preživninski zavezanec, upravičenec chi ha diritto agli alimenti
    preživninska tožba (terjatev) azione per gli alimenti
  • prežúliti (-im) perf.

    1. piagare, ferire i piedi, provocare vesciche:
    kožo na peti je čevelj prežulil do krvi la scarpa ha fatto sanguinare la pelle del calcagno

    2. pren. ripassare
  • priblížno adv. approssimativamente, pressappoco, all'incirca, circa, a un dipresso, grossomodo, su per giù; forse:
    približno dvajset metrov dolg lungo venti metri circa
    ura je približno pet saranno le cinque
    star je približno sedemdeset let ha settant'anni su per giù
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • prihódnost (-i) f futuro, avvenire; domani; destino; speranza:
    fantu se obeta lepa prihodnost il ragazzo ha un sicuro avvenire, è un giovane di belle speranze
    narod, ki se mu piše velika prihodnost un popolo chiamato a grandi destini
    v bližnji, daljni prihodnosti in un prossimo domani, nel prossimo avvenire, in un domani molto lontano; in un lontano avvenire, un domani molto lontano
    prihodnost je v božjih rokah il futuro è sulle ginocchia di Giove; il futuro è nelle mani di Dio
    preteklost in prihodnost il prima e il poi, il passato e il futuro
    vozilo prihodnosti la macchina dell'avvenire
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prikróžiti (-im) perf. fare il giro:
    satelit je prikrožil okrog zemlje il satellite ha fatto il giro della terra