Franja

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

voluptārius 3, adv. -ē (voluptās)

I. act.

1. v zabavo (razveseljevanje, užitek, slast) služeč, razveseljevalen, razveseljujoč, zabaven, prijeten, nasladen: res, locus Pl., loca S., possessiones Ci. le za zabavo, casus illi … voluptarius Ci. ga je spravljal v dobro voljo, mu je bil v veselje, peregrinatio voluptaria Sen. ph. zabavno potovanje.

2. zabave (užitka, slasti, naslade) se tičoč: disputatio Ci. o telesni slasti ali zoper njo. —

II. pass.

1. predan telesni slasti, predan telesnim strastem, vdan telesnemu uživanju, vdan čutnosti (čutnim užitkom, čutni nasladi, čutnemu uživanju), nasladoljuben, nasladen, čuten, poltén, poželjiv, pohoten: homines Pl., homo Ci. nasladnik, razkošnež, uživač; subst. voluptariī -ōrum, m nasladniki, razkošneži, uživači; poseb. (enako tudi v sg.) o epikurejcih: Pl., Ci.

2. dovzeten za telesno slast, dovzeten za naslajanje (za čutne užitke): gustatus est sensus ex omnibus maxime voluptarius Ci.

vultuōsus 3, adv. -ē (vultus)

1. zelo (prav) resnega obraza bivajoč, resen, resnoben, strog, temačen, mračen: homo Prud., frons, os Ap.

2. delajoč grimase, namrdavajoč se, mrgodeč se, namrdnjen, mrdast, (na)mrgoden, prisiljen, spačen: ne quid ineptum sit aut voltuosum (sc. in oratione) Ci., pronuntiatio Q. ob hudem zmrdovanju, vultuose agere ali pronuntiare Don.