Franja

angléški English, (uradno) British, (v sestavljenkah) Anglo-

angléška bolezen rickets pl (s konstr. v sg), rachitis
angléški obliž sticking plaster
angléške ekspedicijske čete zgodovina the British Expeditionary Force (krajšava: B.E.F.)
angléška izdelava, angléšk proizvod British made
angléški ključ adjustable spanner, monkey wrench
angléška jezikovna posebnost anglicism, ZDA briticism
angléški valček English waltz, slow waltz, valeta
govoriti angléško to speak English
po angléško in the English way; anglice

angleško prislov
1. (o jeziku) ▸ angolulTekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módraNato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
"Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
"Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosanGoveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.

animazione f

1. oživitev; živahnost; zagnanost:
parlare con animazione govoriti živahno, zagnano

2. vrvež, gneča:
c'era grande animazione in paese v vasi je bil hud vrvež

animosità f

1. sovražnost, neprijaznost:
parlare con animosità di qcn. sovražno govoriti o kom

2. knjižno pogum, srčnost

anything [éniɵiŋ] zaimek
nekaj, karkoli, vse

anything but vse prej kot
for anything I know kolikor je meni znano
he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
not for anything za nič na svetu
hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
like anything na vso moč, kar se da

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

appesantir [apəzɑ̃tir] verbe transitif otežiti; odreveneti

s'appesantir postati težak, okoren, neokreten; predolgo se ustaviti pri, govoriti o čem
il s'appesantit sur les détails predolgo se zadržuje pri podrobnostih
appesantir sa domination, sa main dati močneje čutiti svojo oblast (gospostvo), svojo roko

approchable [aprɔšabl] adjectif dostopen

il n'est pas approchable on je nedostopen, z njim ni mogoče govoriti

appunto¹ avv.

1. prav, točno, natanko:
le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
cercavo appunto te prav tebe sem iskal
per l'appunto prav tako

2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je!

arabo

A) agg. geogr. arabski

B) m (f -ba)

1. geogr. Arabec, Arabka

2. m jezik arabščina:
parlare arabo pren. govoriti nerazumljivo

argot [argo] masculin argó, žargon, slang, familiarni jezik, ki ga govore v mejah določenega stanu ali poklica

argot militaire, scolaire vojaški, šolski argo
parler argot govoriti argo

arguer¹ [argüe] verbe intransitif izvajati (iz), sklepati, priti do zaključka; navajati, vzeti za pretvezo, utemeljevati; verbe transitif spodbijati

il argue (tudi arguë) de ce fait que ... iz tega dejstva sklepa, da ...
il argue de son ancienneté pour obtenir un avancement navaja svoja službena leta, da bi dobil napredovanje
arguer une pièce de faux (juridique) spodbijati pristnost listine
arguer sur tout o vsem diskutirati ali govoriti

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

artificio m (pl. -ci)

1. umetelnost, umetnija; spretnost

2. pren. izumetničenost, nenaravnost, afektiranost:
parlare con artificio govoriti afektirano

3. vžigalo, eksplozivna naprava:
artifici d'illuminazione svetlobne rakete
fuochi d'artificio ognjemet

aside¹ [əsáid] prislov
vstran; od strani, po strani; proč, stran
ameriško razen tega
gledališče tiho

to be aside from nič skupnega ne imeti s čim
aside from ne glede na, poleg, razen
to lay (ali put, set) aside odložiti, izločiti; prihraniti
putting aside ne glede na
to speak aside za sebe govoriti
to turn aside skreniti
to take s.o. aside odpeljati koga vstran
to set aside a verdict uničiti obsodbo

asinata f oslarija:
dire asinate govoriti oslarije
fare asinate početi oslarije

assīdō (adsīdō) -ere -sēdī -sessum sesti (sedati), usesti (usedati) se; abs.: adsido: occurrunt servi Ter., simul adsidamus, si videtur Ci., consulares,... simul atque adsedisti, partem istam subselliorum... reliquerunt Ci., assidentem conspirati... circumsteterunt Suet.; poseb. o govorniku, ki sede po končanem govoru ali ker ne more dalje govoriti: peroravit aliquando; adsedit, surrexi ego Ci., postquam Cato adsedit S., subito adsedit Ci. je prenehal, je umolknil; evfem. sesti = počeniti (o psu, ki namerava opraviti svojo potrebo): Sen. ph.; kam? oz. kje? z adv.: surge, ego istic adsedero Pl., eo mulier assidat Ca., ut aves videre possint, ubi assidant Varr.; s praep.: ads. hic in ara Pl., ass. in loco inquinato Varr., in bibliotheca Ci., ads. in sella apud magistratum Pl., ads. super eam (aspidem) Ci., propter Tuberonem Ci.; z acc.: dexterā Adherbalem adsedit S. Adherbalu na desno, se (poleg sebe, oz. poleg njega) utrumque assidere iussit Aur.; z loc.: ass. humi Suet.

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

astratto

A) agg.

1. abstrakten, pojmoven, miseln:
un concetto astratto abstrakten pojem
parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati

2. jezik abstrakten:
sostantivi astratti abstraktni samostalniki

3. umet. abstrakten:
pittore astratto abstrakten slikar

4. knjižno raztresen, razmišljen

B) m abstrakt, abstraktum