Franja

Zadetki iskanja

  • poljski brest stalna zveza
    botanika Ulmus minor (drevo) ▸ mezei szil
  • poljski javor stalna zveza
    botanika Acer campestre (drevo ali grm) ▸ mezei juhar
    Sopomenke: maklen
  • pomaranča samostalnik
    1. (plod) ▸ narancs
    olupiti pomarančo ▸ narancsot hámoz
    pojesti pomarančo ▸ narancsot megeszi
    sočna pomaranča ▸ lédús narancs
    sladka pomaranča ▸ édes narancs
    rezina pomaranče ▸ narancsszelet, narancskarika
    krhelj pomaranče ▸ narancsgerezd
    sok pomaranče ▸ narancslé
    okus pomaranče ▸ narancsíz
    vonj pomaranče ▸ narancsillat
    kisla pomaranča ▸ savanyú narancs
    posušene pomaranče ▸ szárított narancs
    sok iz pomaranč ▸ približek prevedka narancs kifacsart leve
    marmelada iz pomaranč ▸ narancslekvár
    vonj po pomarančah ▸ narancsillat
    okus po pomaranči ▸ narancsíz
    kilogram pomaranč ▸ egy kiló narancs
    obiranje pomaranč ▸ narancsszüret
    olupek pomaranče ▸ narancshéj
    ožeti pomarančo ▸ narancsot kifacsar
    barva pomaranče ▸ narancsszín
    koščki pomaranče ▸ narancsdarabok
    olje pomaranče ▸ narancsolaj
    eterično olje pomaranče ▸ narancs illóolaj
    izvleček pomaranče ▸ narancskivonat
    lupina pomaranče ▸ narancshéj
    lupinica pomaranče ▸ narancshéj
    pijača z okusom pomaranče ▸ narancsízű ital
    nastrgana lupinica pomaranče ▸ reszelt narancshéj
    Sopomenke: oranža
    Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

    2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfa
    nasad pomaranč ▸ narancsültetvény
    pomaranče uspevajo ▸ megterem a narancs
    pomaranče rastejo ▸ narancsfák nőnek
    cvet pomaranče ▸ narancsvirág
    Sopomenke: pomarančevec, oranža
    Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča
  • pomarančevec samostalnik
    Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfa
    nasad pomarančevcev ▸ narancsültetvény
    cvetovi pomarančevca ▸ narancsfavirágok
    veje pomarančevca ▸ narancsfa ágai
    list pomarančevca ▸ narancs levele
  • pomelo samostalnik
    1. (plod) ▸ pomelo
    krhlji pomela ▸ pomelogerezdek
    velikanski pomelo ▸ hatalmas pomelo

    2. Citrus maxima (drevo) ▸ pomelo
    križanec med pomelom in oranževcem ▸ pomelo és narancsfa keresztezése
  • poprovec samostalnik
    Piper (drevo) ▸ bors, borsfa, borscserje
    Povezane iztočnice: polinezijski poprovec
  • pōpulus2 -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.

    Opomba: Kot masc.: populi albi Veg.
  • portugalski lovorikovec stalna zveza
    botanika Prunus lusitanica (drevo ali grm) ▸ portugál babérmeggy
  • povešav (-a, -o) veje: hängend; agronomija in vrtnarstvo Trauer- (breza die Trauerbirke, vrba die Trauerweide)
    povešavo drevo der Hängebaum, Trauerbaum
  • poznánje s, poznávānje s poznavanje: poznanje domaće književnosti; drvo poznanja drevo spoznanja
  • požágati (-am) perf. ➞ žagati

    1. tagliare; abbattere:
    požagati drevo abbattere un albero

    2. (z žaganjem odstraniti) tagliare (via)
  • praecipitō -āre -āvī -ātum (praeceps)

    I. trans.

    1. strmoglaviti (strmoglavljati), prekucniti (prekuceváti, prekucávati), (dol) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), (dol) zagnati (zaganjati), (dol) vreči (metati): tauros Cu., flumina Sen. ph. tvoriti slape, v slapu (slapovih) padati, aliquem in terram Cu. ob tla vreči, pilas in mare N., se in flumen C., se de muro O., se de turri L., se e Leucade Ci., equites ex equis L.; z abl. separationis: saxa muro C., senes pontibus O., currum scopulis O., se petris Cu.; pogosto med. praecipitari strmoglaviti (strmoglavljati) se, zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se, vreči (metati) se: cum alii super vallum praecipitarentur S., per (čez, preko) lubrica saxa praecipitati Cu.; pesn.: lux praecipitatur aquis (dat. = in aquas) O. sonce zahaja, sonce gre v zaton (prim. = Scorpios in aquas praecipitatur O.), nox praecipitata O. iztekajoča se, minevajoča, h koncu hiteča (idoča); redko praecipitare se =
    a) strmoglaviti (vreči) se v prepad: consulem designatum tantis conterruit minis, ut is se praecipitaverit Suet.
    b) = hitro iti dol, na vrat na nos teči dol, hitro se spustiti: hac te praecipitato Ter.; occ. preveč obrniti navzdol: vitem Ca.

    2. metaf.
    a) strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), pahniti (pehati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): aliquem ex altissimo dignitatis gradu Ci., rem publicam L., aegrum Cels., bellatores Plin. onesrečiti (onesrečevati), spem festinando O., praecipitatus ex patrio regno S., avaritia semet ipsa praecipitavit S., furor iraque mentem praecipitant V. zanašata, praecipitate moras V. hitro odpravite vse zadržke, p. arborem in senectam Plin. pustiti, da drevo pred časom (predčasno) ostari (propade), se in exitium Cels., praecipitari (med.) in insidias L. zabresti, zaiti, pasti.
    b) pospešiti (pospeševati), prehitro ukrepati pri čem, prenagliti se pri čem: vindemiam Col., obitum (zahod sozvezdja) Ci. poet., ne praecipitetur editio Q., consilia praecipitata L.; pesn. α) z inf. = priganjati, siliti: Stat., curae praecipitant dare tempus sociis humandis V. β) z ACI: Argum Tiphynque vocat pelagoque parari praecipitat Val. Fl. —

    II. intr.

    1. strmoglaviti (strmoglavljati) se, (dol) zagnati (zaganjati) se, (dol) pognati (poganjati) se, (dol) drveti (dreviti, dreti), (dol) pasti (padati), spustiti (spuščati) se: in fossam L., Nilus praecipitat ex montibus Ci., praecipitare istuc est, non descendere Ci., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare (naglo bežati) potestas (sc. est)? V., nox caelo (abl. separationis) praecipitat (sc. in oceanum) V., sol praecipitans Ci. zatonu (zahodu) se bližajoče; occ. miniti (minevati), izteči (iztekati) se, doteči (dotekati), h koncu hiteti (iti), koncu se (pri)bliž(ev)ati: hiems iam praecipitaverat C.

    2. metaf.
    a) drviti (dre(vi)ti) (v pogubo, nesrečo), iti po zlu, poginiti (poginjati, pogibati): ad exitium praecipitantem retinere Ci., praecipitantem impellere Ci., res publica praecipitans Ci., rei publicae praecipitanti subveni Ci.
    b) zaiti, zabresti, pasti: in insidias L., in amorem Pl.
  • pravi datljevec stalna zveza
    botanika Phoenix dactylifera (drevo) ▸ datolyapálma
  • pravi tikovec stalna zveza
    botanika Tectona grandis (drevo) ▸ tikfa, teakfa
  • prestar pridevnik
    (preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régi
    prestar ali premlad ▸ túl öreg vagy túl fiatal
    prestara za materinstvo ▸ túl idős az anyasághoz
    prestar za nastopanje ▸ túl öreg a szerepléshez
    prestar za poroko ▸ túl öreg a házassághoz
    prestara krma ▸ túl régi takarmány
    prestaro drevo ▸ túl öreg fa
    Tudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
    Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.
  • prestaran (-a, -o) prebivalstvo: überaltert; agronomija in vrtnarstvo drevo: vergreist
    prestarano drevo der Überständer
  • primorska sekvoja stalna zveza
    botanika Sequoia semprevirens (drevo) ▸ tengerparti mamutfenyő
    Sopomenke: obalna sekvoja
  • primorski bor stalna zveza
    botanika Pinus pinaster (drevo) ▸ tengerparti fenyő
    Sopomenke: obmorski bor
  • prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. crescere, accrescersi:
    v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

    2. arrivare crescendo

    3. pren. spuntare:
    prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

    B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
    bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero
  • prirézati (-réžem) | prirezováti (-újem) perf., imperf.

    1. tagliare, cimare, capitozzare; spuntare:
    prirezati lase spuntare i capelli
    prirezati drevo capitozzare
    prirezati vrhove dreves spalcare gli alberi

    2. tagliare:
    vet. prirezati parklje tagliare le unghie
    pog. pren. prirezati komu peruti tarpare le ali a qcn.
Število zadetkov: 827