Franja

pomaranča samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaSopomenke: pomarančevec, oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

pomarančevec samostalnik
Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfa

pomelo samostalnik
1. (plod) ▸ pomelo
2. Citrus maxima (drevo) ▸ pomelo

poprovec samostalnik
Piper (drevo) ▸ bors, borsfa, borscserje
Povezane iztočnice: polinezijski poprovec

pōpulus² -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.

Opomba: Kot masc.: populi albi Veg.

portugalski lovorikovec stalna zveza
botanika Prunus lusitanica (drevo ali grm) ▸ portugál babérmeggy

povešav (-a, -o) veje: hängend; agronomija in vrtnarstvo Trauer- (breza die Trauerbirke, vrba die Trauerweide)
povešavo drevo der Hängebaum, Trauerbaum

poznánje s, poznávānje s poznavanje: poznanje domaće književnosti; drvo poznanja drevo spoznanja

požágati (-am) perf. ➞ žagati

1. tagliare; abbattere:
požagati drevo abbattere un albero

2. (z žaganjem odstraniti) tagliare (via)

praecipitō -āre -āvī -ātum (praeceps)

I. trans.

1. strmoglaviti (strmoglavljati), prekucniti (prekuceváti, prekucávati), (dol) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), (dol) zagnati (zaganjati), (dol) vreči (metati): tauros Cu., flumina Sen. ph. tvoriti slape, v slapu (slapovih) padati, aliquem in terram Cu. ob tla vreči, pilas in mare N., se in flumen C., se de muro O., se de turri L., se e Leucade Ci., equites ex equis L.; z abl. separationis: saxa muro C., senes pontibus O., currum scopulis O., se petris Cu.; pogosto med. praecipitari strmoglaviti (strmoglavljati) se, zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se, vreči (metati) se: cum alii super vallum praecipitarentur S., per (čez, preko) lubrica saxa praecipitati Cu.; pesn.: lux praecipitatur aquis (dat. = in aquas) O. sonce zahaja, sonce gre v zaton (prim. = Scorpios in aquas praecipitatur O.), nox praecipitata O. iztekajoča se, minevajoča, h koncu hiteča (idoča); redko praecipitare se =
a) strmoglaviti (vreči) se v prepad: consulem designatum tantis conterruit minis, ut is se praecipitaverit Suet.
b) = hitro iti dol, na vrat na nos teči dol, hitro se spustiti: hac te praecipitato Ter.; occ. preveč obrniti navzdol: vitem Ca.

2. metaf.
a) strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), pahniti (pehati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): aliquem ex altissimo dignitatis gradu Ci., rem publicam L., aegrum Cels., bellatores Plin. onesrečiti (onesrečevati), spem festinando O., praecipitatus ex patrio regno S., avaritia semet ipsa praecipitavit S., furor iraque mentem praecipitant V. zanašata, praecipitate moras V. hitro odpravite vse zadržke, p. arborem in senectam Plin. pustiti, da drevo pred časom (predčasno) ostari (propade), se in exitium Cels., praecipitari (med.) in insidias L. zabresti, zaiti, pasti.
b) pospešiti (pospeševati), prehitro ukrepati pri čem, prenagliti se pri čem: vindemiam Col., obitum (zahod sozvezdja) Ci. poet., ne praecipitetur editio Q., consilia praecipitata L.; pesn. α) z inf. = priganjati, siliti: Stat., curae praecipitant dare tempus sociis humandis V. β) z ACI: Argum Tiphynque vocat pelagoque parari praecipitat Val. Fl. —

II. intr.

1. strmoglaviti (strmoglavljati) se, (dol) zagnati (zaganjati) se, (dol) pognati (poganjati) se, (dol) drveti (dreviti, dreti), (dol) pasti (padati), spustiti (spuščati) se: in fossam L., Nilus praecipitat ex montibus Ci., praecipitare istuc est, non descendere Ci., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare (naglo bežati) potestas (sc. est)? V., nox caelo (abl. separationis) praecipitat (sc. in oceanum) V., sol praecipitans Ci. zatonu (zahodu) se bližajoče; occ. miniti (minevati), izteči (iztekati) se, doteči (dotekati), h koncu hiteti (iti), koncu se (pri)bliž(ev)ati: hiems iam praecipitaverat C.

2. metaf.
a) drviti (dre(vi)ti) (v pogubo, nesrečo), iti po zlu, poginiti (poginjati, pogibati): ad exitium praecipitantem retinere Ci., praecipitantem impellere Ci., res publica praecipitans Ci., rei publicae praecipitanti subveni Ci.
b) zaiti, zabresti, pasti: in insidias L., in amorem Pl.

pravi datljevec stalna zveza
botanika Phoenix dactylifera (drevo) ▸ datolyapálma

pravi tikovec stalna zveza
botanika Tectona grandis (drevo) ▸ tikfa, teakfa

prestar pridevnik
(preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régiTudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.

prestaran (-a, -o) prebivalstvo: überaltert; agronomija in vrtnarstvo drevo: vergreist
prestarano drevo der Überständer

primorska sekvoja stalna zveza
botanika Sequoia semprevirens (drevo) ▸ tengerparti mamutfenyő
Sopomenke: obalna sekvoja

primorski bor stalna zveza
botanika Pinus pinaster (drevo) ▸ tengerparti fenyő
Sopomenke: obmorski bor

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

prirézati (-réžem) | prirezováti (-újem) perf., imperf.

1. tagliare, cimare, capitozzare; spuntare:
prirezati lase spuntare i capelli
prirezati drevo capitozzare
prirezati vrhove dreves spalcare gli alberi

2. tagliare:
vet. prirezati parklje tagliare le unghie
pog. pren. prirezati komu peruti tarpare le ali a qcn.

prisékati (-am) | prisekávati (-am) perf., imperf.

1. (s)mozzare, scapezzare, troncare:
gozd. prisekati drevo spalcare l'albero
vet. prisekati rep (psu) scodare (il cane)

2. pog. pren.
prisekati jo accorrere, piombare

pritlik|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der [Seitensproß] Seitenspross; (živica) der Ausläufer; agronomija in vrtnarstvo (nizko drevo) zwergwüchsiger Baum, der Zwergbaum