Franja

vrhúnec -nca m apogeu, punct culminant, culme, zenit; toi
□ doseči vrhunec a culmina

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

weit

1. Adjektiv Ebene, Wald, Gebiet usw.: prostran; Welt: širen; Fläche: obširen; Herz, Kreis, Rock, Kleid: širok; (lang) Weg: dolg; in weiter Ferne v daljavi

2. Adverb daleč; aufmachen usw.: na široko; nach Mitternacht usw.: pozno (po polnoči); weit und breit daleč naokrog; es weit bringen im Leben: veliko doseči; bei weitem nicht še zdaleč ne; so weit tako daleč; es nicht so weit kommen lassen zatreti kaj v kali; von weitem/von weit her od daleč, iz daljave; zu weit predaleč; zu weit führen iti predaleč; es zu weit treiben pretiravati, iti predaleč; weit von sich weisen odločno zavračati; weit hergeholt za lase privlečen; nicht weit her sein ne biti nič posebnega

werfen (warf, geworfen) vreči, metati (sich se); mit der Hand: lučati, zalučati; ein Tier Junge: kotiti, skotiti; werfen auf Licht usw.: vreči/metati na, usmerjati/usmeriti na; sich werfen Technik zviti/zvijati se, zvegati se; sich werfen auf vreči se na; sich in die Kleider werfen potegniti obleko nase; sich in Positur werfen postaviti se v pozituro; Anker werfen [Schiffahrt] Schifffahrt zasidrati se; Bomben werfen odmetavati bombe, bombardirati; einen Rekord werfen doseči rekord (z metom); Dias an die Wand werfen projicirati diapozitive na steno; sein Geld aus dem Fenster werfen metati denar skozi okno; aus dem Haus werfen vreči iz hiše; mit Geld um sich werfen metati denar okoli sebe, na veliko zapravljati denar; mit Steinen/Tomaten werfen nach obmetavati (koga) s kamni/paradižniki

will² [wil] samostalnik
volja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast
(= last will) pravno oporoka, poslednja volja, testament

at will po volji
of one's own will po lastni, svobodni volji, prostovoljno
with a will rad, vneto
against one's own will proti lastni volji
free will svobodna volja
an iron will železna volja
good will dobra volja, naklonjenost, blagohotnost
will to peace stremljenje po miru
tenant at will zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemo
ill will mržnja, sovraštvo
wicked will zloba
to bear s.o. ill will imeti slabe namene s kom
to have one's will, to exercise one's will izsiliti, uveljaviti svojo voljo
to make one's will napraviti (svojo) oporoko
to work one's will uveljaviti svojo voljo, doseči svoj cilj
this is my last will and testament to je moja poslednja volja (napis na oporoki)
where there's a will there's a way hoteti je moči

zadet|ek [é] moški spol (-ka …)

1. pri streljanju, bombardiranju: der Treffer, der Einschlag, das Einschlagloch
zadetek bombe der Bombeneinschlag, der Bombentreffer
pri streljanju: der Treffer, der [Einschuß] Einschuss
zadetek v polno der Volltreffer

2. šport (gol) der Treffer, das Tor (častni der Ehrentreffer, das Ehrentor)
doseči zadetek einen Treffer erzielen
brez zadetkov torlos
z veliko zadetki torreich

3. na loteriji, stavi: der Treffer, der Gewinn, Lotteriegewinn, Lottogewinn; vsota: die Gewinnsumme
zadetek v blagu der Sachpreis, die Sachprämie
seznam zadetkov die Gewinnliste

zadétek coup moški spol réussi, coup au but, coup portant; billet moški spol (ali numéro moški spol, lot moški spol) gagnant ; (pri nogometu) but moški spol

doseči zadetek (gol) marquer un but

zadétek golpe m certero ; (pri streljanju) tiro m certero; blanco m

polni zadetek impacto m (en el blanco); (v loteriji) billete m (ali boleto m) premiado; (nogomet) tanto m, gol m
doseči zadetek (gól) marcar (ali meter) un gol

zadobi|ti (-m) zadobivati

1. podobo, pomen ipd.: annehmen, bekommen

2. (doseči) erlangen

zavidljív (-a -o) adj.

1. (zavisten) invidioso

2. pren. ottimo, grandissimi, alto:
doseči zavidljive rezultate conseguire ottimi risultati

zblížanje (sprava) reconciliation; (francosko) rapprochement; bringing nearer, closing up

doseči, izvesti zblížanje dveh nasprotnikov to bring about a reconciliation between two adversaries

zenit samostalnik
1. astronomija, geografija (o točki na nebu) ▸ zenit, delelőKo se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. ▸ Amikor a Nap a zenitre emelkedett, a medence elkezdett kiürülni.
Sopomenke: nadglavišče

2. (vrhunec; višek) ▸ zenit, csúcspontJe razvoj vzajemnih skladov v Sloveniji že dosegel zenit ali njegov razcvet šele prihaja? ▸ Vajon a kölcsönös kockázatkezelési alapok fejlődése Szlovéniában már elérte a csúcspontját, vagy csak most következik a felvirágzásuk?
Njun ustvarjalni zenit sega v kasnejše obdobje, kakovost pa napovedujejo že prva dela. ▸ Kettejük alkotói csúcspontja későbbi időszakra tehető, de első műveik minősége már előrevetíti a sikert.

zenith [britanska angleščina zéniɵ ameriško zí:-] samostalnik
astronomija zenit, nadglavišče
figurativno vrh, vrhunec, najvišja točka, višek

at the zenith of my career na višku moje kariere
to be at one's zenith biti na višku
to reach the zenith doseči višek, vrhunec

zēro

A) agg.

1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj

2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč

B) m

1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti

2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu

3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)

4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek

5. (znak) nič, ničla

6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači

zgŕda adv. in malo modo; con le cattive:
zgrda koga odgnati cacciare qcn. in malo modo
doseči kaj zlepa ali zgrda raggiungere uno scopo con le buone o con le cattive, con le belle o con le brutte

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day

zmága victoire ženski spol , triomphe moški spol

zmaga po točkah (šport) victoire aux points
Pirova zmaga (figurativno) victoire à la Pyrrhus
pomorska zmaga victoire navale
pijan od zmage enivré de sa victoire, grisé par la victoire, ivre de succès
slavolok zmage arc moški spol de triomphe
doseči zmago nad kom remporter la victoire sur quelqu'un, triompher de quelqu'un

zmága (-e) f vittoria; affermazione; pren. palma, alloro:
doseči zmago conseguire la vittoria, vincere
proslaviti zmago festeggiare la vittoria, cantare vittoria
imeti zmago v žepu avere la vittoria in pugno
hitra, lahka, gladka, težka zmaga una vittoria rapida, facile, netta, sofferta
moralna zmaga vittoria morale
vojaška zmaga vittoria militare
nagrada, plačilo za zmago la palma della vittoria
šport. zmaga po točkah vittoria ai punti
pren. Pirova zmaga vittoria di Pirro

zmága victoria f ; triunfo m

Pirova zmaga victoria pírrica
pomorska zmaga victoria naval
pijan od zmage ebrio de la victoria (ali del triunfo)
slavolok zmage monumento m conmemorativo de una victoria
doseči zmago obtener (ali alcanzar ali conseguir ali ganar) la victoria; vencer; triunfar