Franja

rob [rɔb] prehodni glagol
oropati, opleniti, izropati; ugrabiti; ukrasti, okrasti, pokrasti; odvzeti (komu) (of s.th. kaj)

to rob s.o. of s.th. ukrasti komu kaj
to rob the cradle poročiti (zelo) premlado žensko
to rob Peter to pay Paul enemu nekaj (od)vzeti (od enega si izposoditi), da drugemu poravnamo svoj dolg; figurativno eno luknjo zamašiti, pa drugo napraviti

rokàv manga f

rečni (morski) rokav brazo m de río (de mar)
brez rokavov sin mangas
kratek (dolg, 3/4) rokav manga corta (larga, tres cuartos)
nabran rokav manga de farol (ali de jamón)
iz rokava stresti (fig) sacarse de la manga; improvisar
to se ne strese kar iz rokava eso no puede improvisarse, fam eso no se trae en la manga
zavihati (si) rokave arremangarse

roman [rɔmɑ̃] masculin

1. romanščina

2. roman

roman d'anticipation roman o dogodivščinah, ki se dogajajo v bodočnosti in temelje večali manj na znanstvenih podatkih
roman à l'eau de rose sentimentalen roman s srečnim koncem
roman épistolaire roman v pismih
roman d'amour, d'aventures, historique, psychologique, policier ljubezenski, pustolovski, zgodovinski, psihološki, kriminalni roman
roman de cape et d'épée viteški roman
roman noir, d'épouvante roman strašljivih, grozljivih dogodivščin; kriminalni roman s številnimi zločini
roman fleuve zelo dolg roman, ki predstavlja številne osebe iz več generacij
roman-feuilleton feljtonski roman (v nadaljevanjih v časopisu)
héros masculin de roman junak romana
cela n'arrive que dans les romans (figuré) to ni verjetno
c'est tout un roman (figuré) to je dolga (neverjetna), zelo zapletena zgodba, to je cel roman

román novel; (work of) fiction

kratek román novelette
viteški román romance
izdajati román v nadaljevanjih to serialize
pustolovski román adventure story
detektivski román detective story
tendenčen román novel with a purpose
njegovo življenje je pravi román his life is a real adventure story
srhljiv román shocker
napet (in cenen) román penny dreadful
pisec románov novel writer, novelist
zelo dolg román, román reka romanfleuve, pl romans-fleuves

romanzo² m

1. lit. roman:
romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
romanzo d'avventure pustolovski roman
romanzo ciclico ciklični roman
romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
romanzo epistolare roman v pismih
romanzo fiume zelo dolg roman
romanzo giallo kriminalka
romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
romanzo rosa ljubezenski roman
romanzo sceneggiato televizijska priredba romana

2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba

3. roman, ljubezensko razmerje

romphaea (rhomphaea) -ae, f (izpos. ῥομφαία) romfája (romféja), velik, dolg dvorezni meč, (meč) dvoročnik z enako dolgim lesenim držalom in rezilnim železom, sekalno in metalno orožje na pol barbarskih narodov, zlasti Tračanov; nosili so ga na desni rami: Cl., Isid., Eccl. — Od tod adj. romphaeālis -e romfájski (romféjski): incendium Prud. (ki zaradi metra piše in meri romphĕalis) plameneči meč.

Opomba: Stlat. (po ljudski etim. tvorjena) soobl. rumpia -ae, f: Enn. ap. Gell., L., Asc.

ruzzoloni avv.
finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok

saldar trgovina saldirati, zaključiti; razprodati (blago)

saldar una deuda dolg plačati
saldar una cuenta poravnati račun

saldo² m

1. ekon. saldo:
saldo attivo, passivo aktvini, pasivni saldo
fare i saldi dei conti izravnati račune

2. preostali znesek:
pagare a saldo saldirati, v celoti izplačati dolg

3. trgov. ostanek, (neprodana) zaloga:
saldi di fine stagione sezonska razprodaja

scalare² v. tr. (pres. scalo)

1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)

2. odšteti, odštevati:
scalate le spese po odbitju stroškov

3. postopoma zmanjševati:
scalare un debito odplačevati dolg v obrokih

4. stopnjevati

5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice

Schluck, der, (-/e/s, -e) požirek; ein guter Schluck dolg požirek; mit einem Schluck v enem požirku; ein (kräftiger/tüchtiger) Schluck aus der Pulle figurativ lep zalogaj, obilen kos pogače

scontare v. tr. (pres. sconto)

1. trgov. eskontirati; izplačati; prodati s popustom:
scontare una cambiale eskontirati menico
scontare un debito izplačati dolg

2. ekst. plačevati; prestajati kazen:
scontare dieci anni di carcere prestajati desetletno zaporno kazen
scontarla pog. drago plačati

3. predvidevati:
l'esito dell'incontro era scontato izid srečanja je bil predviden

4. ekst. preseči, presegati (tuje vzore, vplive ipd.)

scūtum -ī, n (iz *squetom; prim. obscūrus)

1. podolgovat štirioglat ščit rimskih težkooboroženih pešcev, narejen iz lahkega lesa, prevlečen s platnom in z usnjem ter okovan z železom, je imel na sredi železno grbo ali vzboklino (umbō); širok 0,75 m in dolg 1,33 m je bil dovolj velik, da je zaslanjal celega moža: AUCT. B. ALX., S. FR., PLIN. idr., scutum pedestre L., (sc. secundae classi) arma imperata scutum proclipeo ... L., scutis protecti corpore longis V., scutum abicere, reicere, impulsus scutorum CI.; meton. = scūtātus dolgoščitnik: oppidum ordine circumdatum trino scutorum AMM.

2. sinekdoha ščit nasploh: FRONT. idr., scuta equestria L., QUADR. AP. GELL., hunc scutis protegunt hostes C., scutum reliquisse praecipuum flagitium T.

3. metaf. ščit = zaščita, varstvo, zaslon, zaslomba, okrilje, obramba, zaščita: ne quod tamen scutum dare in iudicio viderentur iis quos propter haec arma in iudicium vocavissent CI., scuto vobis magis quam gladio opus est L., ut imperii scutum vocaretur FL. (o Fabiju Kunktatorju). – Soobl. scūtus -ī, m: TURPILIUS AP. NON.

sehen (sah, gesehen)

1. videti; (schauen) gledati, pogledati; doppelt sehen videti dvojno; mit eigenen Augen sehen videti na lastne oči; sehen lassen pokazati; sich sehen lassen pokazati se; sich sehen lassen können figurativ imeti kaj pokazati, es kann sich sehen lassen (tega) ni treba skrivati; gern sehen rad videti; nicht gern sehen ne videti rad, ne marati; nicht mehr sehen können ne moči več videti (ich kann das nicht mehr sehen videti več ne morem tega) ; aus etwas sehen (ersehen) videti, razvideti; sich satt sehen an nagledati se; (meinen) meniti/soditi (da); sehen auf gledati na, pogledati na; sehen durch gledati skozi, pogledati skozi; siehst du! no, vidiš!

2. sehen nach (suchen) iskati (kaj), einem Kind: paziti na, gledati na; Zimmer nach dem Garten usw.: gledati na vrt, biti obrnjen na vrt

3. sehen auf gledati na, paziti na

4. etwas erfüllt sehen videti, da je (nekaj) izpolnjeno; sich betrogen sehen videti, da si (prevaran/ogoljufan); sich genötigt sehen biti prisiljen; sich (nicht) in der Lage sehen (ne) biti sposoben, (ne) imeti možnost(i); auf die dauer gesehen za trajno, na dolg rok

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

sicèr de lo contrarío; sí no; otramente

in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande

sillaba f

1. jezik zlog:
sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog

2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice

skúpen commun, collectif, conjoint, indivis; total, global, entier, général, d'ensemble

skupno en commun, conjointement; en tout, au total
skupno bivanje cohabitation ženski spol
skupni dolg dette totale (ali globale), dette solidaire
skupni imenovalec dénominateur commun
skupna lastnina copropriété ženski spol, copossession ženski spol, propriété indivise
skupna odgovornost responsabilité ženski spol collective (ali solidaire)
imeti skupne koristi avoir des intérêts communs
skupno opravljeno delo travail fait en commun (ali en collaboration)
skupno imeti kaj v posesti posséder quelque chose en commun (ali conjointement avec quelqu'un), posséder quelque chose indivisément (ali par indivis)
skupno živeti mener une vie commune
nimam s tem nič skupnega je n'ai rien de commun avec cela
skupni trg le Marché commun

soddisfare^* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)

1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati

3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo

4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami

soluzione f

1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
soluzione alcalina lug
soluzione satura nasičena raztopina
soluzione tampone puferska raztopina

2. mat. rešitev (problema, enačbe)

3. rešitev; razlaga:
non c'è altra soluzione druge rešitve ni
escogitare, trovare una soluzione najti rešitev

4. rešitev, poravnava:
venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo

5. izplačilo (dolga):
pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat

6.
soluzione di continuità vrzel:
senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano