Franja

tón glasba tone; sound; note; voice; manner of speaking; (barvni) tint, shade of colour

obseg tonov diapason
višina tóna glasba pitch
s posmehljivim tónom (glasom) jeeringly
z jeznim tónom (glasom) in an angry tone
dati tón glasba to give the note
dajati tón za (figurativno) to set the tone of, to set the style
prepovedujem si ta tón (od vas)! I won't have you talk to me in that tone of voice!
spremeniti tón to change one's tone (ali one's tune)
znižati (zvišati) svoj tón to drop (to raise) one's voice

tone¹ [tóun] samostalnik
ton, zvok, glas; višina glasu; barva, niansa glasu; modulacija
jezikoslovje naglas, intonacija
medicina tonus, nonnalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov (npr. želodca); razpoloženje, nagnjenje, značaj, karakter; elastičnost; kolorit; niansiranje, šatiranje; phot ton barve razvite fotografije
literature ton, stil

tone syllablc naglašen zlog
in an angry tone z jeznim glasom
in an imploring tone s prosečim glasom
to set the tone of dajati ton za

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

Topf, der, (-/e/s, Töpfe) lonec; (Nachttopf) kahla, kahlica; alles in einen Topf werfen dajati v isti lonec, Geld: v skupni lonec; figurativ metati vse v isti koš; wie Topf und Deckel zusammenpassen odlično se ujemati; seine Nase in alle Töpfe stecken vtakniti nos v vsako reč; jemandem in die Töpfe gucken gledati (komu) v lonec/pisker

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

tróblja trompe ženski spol , corne ženski spol , (avtomobilska) klaxon moški spol , avertisseur moški spol

ušesna troblja (anatomija) trompe d'Eustache
dajati znak s trobljo corner, klaxonner, donner des coups de klaxon

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd peine ženski spol , mal moški spol , effort moški spol , fatigue ženski spol

brez truda sans peine, sans efforts, facilement, aisément
z velikim trudom à grand-peine
po mnogem trudu après bien des efforts
dajati si truda se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de
nobenega truda se ne ustrašiti ne reculer devant aucune peine
ves trud je zaman c'est peine perdue
to ne velja truda cela ne vaut pas la peine, familiarno le jeu n'en vaut pas la chandelle
truda poln pénible, laborieux, plein de difficultés

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

tune¹ [tju:n] samostalnik
napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
figurativno razpoloženje (for za)
fonetika intonacija

in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
in tune with v skladnosti z
not in tune nerazpoložen
out of tune neuglašen; slabe volje
to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
folk tune narodna pesem
to be in tune with harmonirati z
to call the tune dajati ton
to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
give us a tune! zapojte nam kaj!
I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
to play out of tune glasba napačno igrati
to put in tune uglasbiti

udárec (-rca) m

1. colpo, botta, botto:
braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
udarec ure rintocco dell'orologio
udarec srca battito del cuore

2.
udarec kemblja colpo del battaglio
udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
udarec ptičjih peruti battito d'ali
udarec kopita zoccolata
udarec s palico bastonata
udarec strele colpo di fulmine

3. voj. assalto

4.
zračni udarec colpo d'aria

5. pren. colpo:
pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
udarec v prazno colpo a vuoto
šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
šport. začetni udarec servizio
udarec električnega toka folgorazione
udarec po riti sculacciata
udarec s kladivom martellata
udarec s krampom picconata
udarec s pasom cinghiata
udarec s pestjo pugno, cazzotto
udarec s trebuhom spanciata
udarec z bičem sferzata, frustata
udarec z desnico destro
udarec z glavo testata, zuccata
udarec z mečem fendente

ugodnost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Begünstigung, Vergünstigung, der Vorteil, posebna: Sondervorteil
carinska ugodnost Zollbegünstigung
davčna ugodnost Steuervorteil
največje ugodnosti die Meistbegünstigung
posebne carinske ugodnosti der Präferenzzoll
klavzula o največjih ugodnostih die Meistbegünstigungsklausel
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat
s/z … ugodnostmi -begünstigt
(z davčnimi steuerbegünstigt, z največjimi meistbegünstigt)
imeti ugodnosti begünstigt sein, im Vorteil sein
dajati ugodnosti komu (jemanden) begünstigen, (jemandem) Vergünstigungen zukommen lassen

umetno dihanje srednji spol medicina die Beatmung, usta na usta: die Atemspende
dajati umetno dihanje komu (jemanden) beatmen

umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen

úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
prazno úpanje vain hope
zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
brez úpanja hopeless, past (all) hope
poln úpanja full of hope, hopeful
niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
zanj ni več úpanja he is past hope
nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
dajati komu úpanje to hold out hope to someone
dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
imeti úpanje to stand a chance
nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
preseči úpanja to exceed hopes
prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
upati brez úpanja zmage to hope against hope
vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
zbujati prazno úpanje to raise false hopes
živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left

úpanje espérance ženski spol , espoir moški spol , chance ženski spol

brez upanja sans espoir, désespéré, vain
poln upanja qui donne beaucoup d'espoir (ali de grandes espérances), qui promet beaucoup, plein d'espoir
varljivo upanje espoir trompeur, espérance trompeuse
zadnje upanje dernier espoir
dajati upanje faire espérer quelque chose à quelqu'un, donner l'espoir à quelqu'un (de ali que)
gojiti upanje caresser (ali nourrir, entretenir, former) des espérances (ali un espoir)
izgubiti upanje perdre (ali abandonner) l'espoir
staviti upanje v mettre son espoir (ali ses espérances) dans (ali en) quelque chose, quelqu'un
vzeti komu upanje enlever tout espoir à quelqu'un, ôter l'espérance à quelqu'un de
uničiti upanje détruire (ali briser, anéantir) l'espoir (ali les espérances) de quelqu'un
zbuditi upanje éveiller (ali faire naître) l'espoir
živeti v upanju, da vivre dans (ali avec) l'espoir que (ali de)

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

úpanje esperanza f

prazno (prevarano, varjivo) upanje esperanza vana (defraudada, engañosa)
(ne)utemeljeno upanje esperanza (in)fundada
zadnje upanje última esperanza
upanje za izboljšanje esperanza de mejoría
v upanju, da ... en la esperanza de que..., esperando que...
Rtič dobrega upanja el cabo de Buena Esperanza
delati si upanje concebir esperanzas
nobenega upanja si ne da(ja)ti no hacerse ilusiones
imeti upanje za uspeh tener esperanza de éxito
gojiti upanje abrigar (ali tener ali acariciar) la esperanza
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
opustiti vsako upanje abandonar (ali renunciar a) toda esperanza
staviti upanje v, na poner su(s) esperanza(s) en
vzeti komu upanje quitar a alg la esperanza, desilusionar a alg
zbuditi upanje despertar la esperanza
živeti od upanja, da ... vivir en la esperanza de que...
izpolniti upanja responder a las esperanzas; llenar (ali cumplir) las esperanzas
dajati upanje dar esperanza(s) (komu a alg)
vlivati upanje infundir esperanza
uničiti upanje destruir (ali frustrar ali echar por tierra) las esperanzas
vdajati se upanjem alentar esperanzas
preseči upanja superar las esperanzas
vdajati se praznemu upanju alimentarse (ali vivir) de esperanzas