Franja

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

tróblja trompe ženski spol , corne ženski spol , (avtomobilska) klaxon moški spol , avertisseur moški spol

ušesna troblja (anatomija) trompe d'Eustache
dajati znak s trobljo corner, klaxonner, donner des coups de klaxon

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd peine ženski spol , mal moški spol , effort moški spol , fatigue ženski spol

brez truda sans peine, sans efforts, facilement, aisément
z velikim trudom à grand-peine
po mnogem trudu après bien des efforts
dajati si truda se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de
nobenega truda se ne ustrašiti ne reculer devant aucune peine
ves trud je zaman c'est peine perdue
to ne velja truda cela ne vaut pas la peine, familiarno le jeu n'en vaut pas la chandelle
truda poln pénible, laborieux, plein de difficultés

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

tune¹ [tju:n] samostalnik
napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
figurativno razpoloženje (for za)
fonetika intonacija

in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
in tune with v skladnosti z
not in tune nerazpoložen
out of tune neuglašen; slabe volje
to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
folk tune narodna pesem
to be in tune with harmonirati z
to call the tune dajati ton
to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
give us a tune! zapojte nam kaj!
I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
to play out of tune glasba napačno igrati
to put in tune uglasbiti

udárec (-rca) m

1. colpo, botta, botto:
braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
udarec ure rintocco dell'orologio
udarec srca battito del cuore

2.
udarec kemblja colpo del battaglio
udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
udarec ptičjih peruti battito d'ali
udarec kopita zoccolata
udarec s palico bastonata
udarec strele colpo di fulmine

3. voj. assalto

4.
zračni udarec colpo d'aria

5. pren. colpo:
pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
udarec v prazno colpo a vuoto
šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
šport. začetni udarec servizio
udarec električnega toka folgorazione
udarec po riti sculacciata
udarec s kladivom martellata
udarec s krampom picconata
udarec s pasom cinghiata
udarec s pestjo pugno, cazzotto
udarec s trebuhom spanciata
udarec z bičem sferzata, frustata
udarec z desnico destro
udarec z glavo testata, zuccata
udarec z mečem fendente

ugodnost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Begünstigung, Vergünstigung, der Vorteil, posebna: Sondervorteil
carinska ugodnost Zollbegünstigung
davčna ugodnost Steuervorteil
največje ugodnosti die Meistbegünstigung
posebne carinske ugodnosti der Präferenzzoll
klavzula o največjih ugodnostih die Meistbegünstigungsklausel
država z največjimi ugodnostmi meistbegünstigter Staat
s/z … ugodnostmi -begünstigt
(z davčnimi steuerbegünstigt, z največjimi meistbegünstigt)
imeti ugodnosti begünstigt sein, im Vorteil sein
dajati ugodnosti komu (jemanden) begünstigen, (jemandem) Vergünstigungen zukommen lassen

umetno dihanje srednji spol medicina die Beatmung, usta na usta: die Atemspende
dajati umetno dihanje komu (jemanden) beatmen

umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen

úpanje hope; hopefulness; expectation; expectancy; anticipation; (bright) prospect

goljufivo, varljivo úpanje false hope(s)
prazno úpanje vain hope
zadnje (skoraj neuresničljivo) úpanje forlorn hope, figurativno (zanesljivo) sheet anchor
brez úpanja hopeless, past (all) hope
poln úpanja full of hope, hopeful
niti trohice úpanja not a glimmer of hope, (pogovorno) not the ghost of a chance, not a dog's (ali an earthly) chance
Rt Dobrega Upanja the Cape of Good Hope
žarek úpanja a ray (ali a gleam) of hope
úpanje, da bo prišel there is (some) hope that he will come, it is hoped he will come, hopefully he will come
zanj ni več úpanja he is past hope
nobenega úpanja ni bilo, da bi on prišel there was no prospect of his coming
on je moje zadnje úpanje he is my last hope, he is my only remaining hope
dajati komu úpanje to hold out hope to someone
dajati mnogo úpanja to promise well, to be very promising
gojiti úpanje to cherish (ali to entertain) a (ali the) hope
imeti malo úpanja, da... to hope against hope that...
imam le slabo, šibko úpanje I have only a faint hope
nobenega úpanja več ne imeti to be out of hope, to have no hope left
imeti úpanje to stand a chance
nikoli ne izgubljaj úpanja! (= ne obupaj!) never say die!
opustiti vsako úpanje to abandon hope, to give up every hope
oklepati se úpanja to cling to hope (ali one's hopes)
preseči úpanja to exceed hopes
prevarati koga v úpanju to frustrate someone's hopes
razočarati koga v úpanju to disappoint someone, to frustrate someone
moje úpanje se ni uresničilo my hopes have not been realized
upati brez úpanja zmage to hope against hope
vdajati se úpanju, da... to allow oneself the hope of..., to hope for..., to be in hopes that...
komu vsako úpanje vzeti to deprive someone of all hope
vzeti komu úpanje to dampen someone's hopes
zbujati úpanje to give (ali to inspire) hope, to raise expectations, to provide grounds for hope
zbujati komu úpanje to raise hopes in someone
zbujati prazno úpanje to raise false hopes
živeti v úpanju za, za... to live in hopes of (kaj something)
malo úpanja je ostalo (ostaja) there is little hope left

úpanje espérance ženski spol , espoir moški spol , chance ženski spol

brez upanja sans espoir, désespéré, vain
poln upanja qui donne beaucoup d'espoir (ali de grandes espérances), qui promet beaucoup, plein d'espoir
varljivo upanje espoir trompeur, espérance trompeuse
zadnje upanje dernier espoir
dajati upanje faire espérer quelque chose à quelqu'un, donner l'espoir à quelqu'un (de ali que)
gojiti upanje caresser (ali nourrir, entretenir, former) des espérances (ali un espoir)
izgubiti upanje perdre (ali abandonner) l'espoir
staviti upanje v mettre son espoir (ali ses espérances) dans (ali en) quelque chose, quelqu'un
vzeti komu upanje enlever tout espoir à quelqu'un, ôter l'espérance à quelqu'un de
uničiti upanje détruire (ali briser, anéantir) l'espoir (ali les espérances) de quelqu'un
zbuditi upanje éveiller (ali faire naître) l'espoir
živeti v upanju, da vivre dans (ali avec) l'espoir que (ali de)

úpanje (-a) n

1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza

úpanje esperanza f

prazno (prevarano, varjivo) upanje esperanza vana (defraudada, engañosa)
(ne)utemeljeno upanje esperanza (in)fundada
zadnje upanje última esperanza
upanje za izboljšanje esperanza de mejoría
v upanju, da ... en la esperanza de que..., esperando que...
Rtič dobrega upanja el cabo de Buena Esperanza
delati si upanje concebir esperanzas
nobenega upanja si ne da(ja)ti no hacerse ilusiones
imeti upanje za uspeh tener esperanza de éxito
gojiti upanje abrigar (ali tener ali acariciar) la esperanza
izgubiti upanje perder la(s) esperanza(s)
opustiti vsako upanje abandonar (ali renunciar a) toda esperanza
staviti upanje v, na poner su(s) esperanza(s) en
vzeti komu upanje quitar a alg la esperanza, desilusionar a alg
zbuditi upanje despertar la esperanza
živeti od upanja, da ... vivir en la esperanza de que...
izpolniti upanja responder a las esperanzas; llenar (ali cumplir) las esperanzas
dajati upanje dar esperanza(s) (komu a alg)
vlivati upanje infundir esperanza
uničiti upanje destruir (ali frustrar ali echar por tierra) las esperanzas
vdajati se upanjem alentar esperanzas
preseči upanja superar las esperanzas
vdajati se praznemu upanju alimentarse (ali vivir) de esperanzas

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

utripalk|a ženski spol (-e …) das Blinklicht, die Blinklampe, der Blinker
dajati znak z utripalkami blinken, ein Blinkzeichen geben