Kunstliebe, die, ljubezen do umetnosti
kupčeváti to deal (z in); to do business; to trade
kupčeváti z odpustki to trade in indulgences
kvȁrta ž (lat. quartus)
1. muz. kvarta, interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj
2. žitna mera, različna po krajih, 20 do 40 litrov: deset kvarata kukuruza
3. mera za tekočine, pribl. četrt litra: tri -e rakije
4. šport. način udarca pri sabljanju, mečevanju: ne mačuješ li dva-tri dana, kvinta, kvarta, prim. sekond, ruka ti omrtvi
Lachlust, die, nagnjenje do smeha; smeh
lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)
1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …
2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid.
lȁndskneht m (n. Landsknecht) landskneht, najemniški vojak pešec v nemških deželah v 15. do 17. stol.
larmoyant, e [-mwajɑ̃, t] adjectif solzav, jokav; do solz ginjen
comédie féminin larmoyante ganljiva gledališka igra
lāticlāvius 3 (lāticlāvus)
1. s širokim škrlatnim trakom (lātus clāvus) obrobljen ali obšit (prim. clāvus): tunica Val. Max. Take tunike so nosili senatorji, v obdobju cesarjev pa tudi vojaški tribuni viteškega stanu in sinovi starih patricijskih družin, ki so se pripravljali na državne službe; od tod laticlavius tribunus Suet. vojaški tribun s širokim škrlatnim trakom, l. mappa Petr. Subst.
a) lāticlāvia -ae, f (sc. toga) s širokim škrlatnim trakom obrobljena (obšita) toga: Lamp.
b) lāticlāvium -iī, n širok škrlatni trak kot obroba tunike: per laticlavi(i) honorem Lamp., laticlavii gratiā petens G. (Dig.) kandidat.
c) lāticlāvius -iī, m upravičenec do širokega škrlatnega traku = senator, patricij: Suet.
2. meton. senatorski: patrimonium Petr., dignitas Cass.
lead to neprehodni glagol
voditi do, imeti za posledico
lebensbejahend s pozitivnim odnosom do življenja
Lebensbejahung, die, pozitiven odnos do življenja
Lebenseinstellung, die, odnos do življenja, življenjski nazor
Lebensfreude, die, veselje do življenja
Lebensgenuß, Lebensgenuss, der, veselje do življenja
Lebenslust, die, veselje do življenja
Lebensrecht, das, pravica do življenja
Lebenswille, der, volja do življenja
leerpumpen izprazniti, do kraja izčrpati; ein Flugzeug: izsesati zrak iz
Lehrmittelfreiheit, die, brezplačen dostop do učnih pripomočkov
libáde -eta s (t. libade, ar.) žensko gornje oblačilo, do pasu, iz sukna, svile ali žameta, s širokimi rokavi, srebrno ali zlato vezeno