Franja

περι-λεσχήνευτος (λέσχη) ion. o komer se povsod govori, preslaven, daleč sloveč.

πλατύς¹ 3 1. raven, ploščnat, prostoren, širok, na daleč razkropljen αἰπόλια. 2. velik, širokopleč φῶτες; subst. τὸ πλατύ širina, ravan.

πολύ-γλωσσος 2 (γλῶσσα) poet. a) mnogojezičen, obrekljiv, opravljiv; b) daleč razširjen.

πολύ-πλαγκτος 2 (πλάζω) ep. 1. pass. kdor se mnogo okrog potika (potepa) ληιστήρ, mnogo blodeč, preganjan; ἔτη leta tekoča. 2. act. ki daleč zanaša (podi) ἄνεμος.

πολυ-πλάνητος 2 (πλανάομαι) ion. poet. daleč okrog blodeč, nestalen, poln zmešnjav (zmotnjav).

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πολυ-σπερής 2 (σπείρω) ep. daleč na okrog posejan, povsod razkropljen ἄνθρωπος.

πόρρω, poet. πόρσω, ep. ion. πρόσω (πρόσσω) [Et. lat. porro, sor. πρό] comp. πορρωτέρω, προσωτέρω, sup. πορρωτάτω, προσωτάτω in προσώτατα I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč ἀποτείνω λόγον, daleč noter, globoko v τινός, τὸ πρόσω dalje, naprej, τοῦ πρόσω εἶμι pojdem dalje (naprej), ὡς προσωτάτω kar najdalje, τὰ πρόσω oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na)dalje, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, νυκτός v noč, prepozno πόρρω τῶν νυκτῶν; πόρρω τῆς ἡλικίας ἦν davno že je prekoračil mladeniško dobo, πρόσω εἰμί τινος sem daleč od (ne poznam) česa; προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje kakor pripušča čas, predaleč.

πόρρω-θεν adv. 1. kraj.: od daleč, izdaleka, iz daljave. 2. čas.: pred davnim, zdavnaj, davno.

πόσος 3, ion. κόσος kolikšen? kako dolg(o)? kako daleč? koliko? πόσος τις kolik pač? ἐπὶ πόσῳ in πόσου za koliko? za kakšno ceno? πόσῳ pri komp. (za) koliko ? – adv. πόσον kako daleč od.

προ-άγω in med. (gl. ἄγω) I. trans. 1. naprej iz-, popeljem, vodim, ženem; dalje tiram, podim, odvedem, spravim, ὁ χρόνος προῆγεν αὐτόν čas ga je spravil naprej, postal je starejši. 2. pren. a) pripravljam, na-, priganjam koga do česa, izpodbujam, nagovarjam koga k čemu; zavajam, zapeljujem v kaj ἐπί τι, εἴς τι, κινδυνεύειν, εἰς γέλωτα spravljam v smeh, εἰς πράγματα v nevarnosti, φόβον poskusim strašilo; pass. vdam se čemu, εἰς φιλοποσίαν pijančevanju; b) pomikam naprej τὸ στράτευμα, povišujem, povzdigujem, εἰς τοῦτο προηγμένα τὰ πράγματα tako daleč je prišlo z državo, ἐς τοῦτό σφεα προηγάγοντο tako visoko so svojo moč povzdignili. II. intr. grem, hodim, pomikam se naprej, hodim spredaj pred kom τινά, τί NT; napredujem, grem predaleč; pt. προάγων prejšnji προφητεῖαιNT.

προ-ήκω (nav. s pf. pomenom) 1. pomeknil sem se naprej, napredoval sem, τὰ πράγματα ἐς τοῦτο προῆκε razmere (položaj) so tako daleč prišle. 2. sem pred kom, prekašam, nadkriljujem koga, τινί v čem.

προ-κάθημαι med., ion. -κατημαι 1. spredaj sedim, sem pred kom, sem na izpostavljenem mestu, πρὸ τῆς ἄλλης Ἑλλάδος bivam (tako daleč) pred ostalo Helado. 2. stojim pred kom v zaščito, varujem, branim, ščitim τινός.

προ-οράω in med. [gl. ὁράω; ion. praes. pt. προορέων, NT impf. med. προορώμην in προωρώμην] 1. naprej ali predse gledam, vidim pred seboj, v daljavi, od daleč, iz daljine zapazim τινά, τί. 2. naprej vidim, zapazim, spoznam, vem, slutim, vidim v bodočnost τί. 3. a) skrbim za koga, pazim na kaj τινός, oziram se na kaj τί; b) sem previden, imam pred očmi; c) premišljam, preudarjam.

πρόσω-θεν adv. od daleč, iz daljave.

προ-τείνω (gl. τείνω) 1. act. a) (predse) iztegujem, molim, (po)dajem χεῖρα, δεξιάν, razprostiram pred kom, ἱμᾶσί τινα (trdo) povežem z jermeni, ἐμαυτὸν μακρόν uležem se po dolgem; b) zastavljam, postavljam v nevarnost ψυχήν; c) nudim, predlagam, ponujam, obetam τί τινι; d) mamim, slepim s čim, πρόφασιν navedem vzrok, izgovarjam se s čim θεούς; λόγους kažem od daleč kot vado. 2. med. a) postavljam pred koga, kažem na ἔρωτα, navajam ἀνθρώπους, ponujam, predlagam διαλύσεις; b) zahtevam za sebe μισθόν.

προ-φαίνω [gl. φαίνω, pf. pass. 3 sg. προπέφανται, aor. pass. pt. προφανείς] I. act. tr. in pass. 1. (po)kažem, storim, da se kaj pokaže, spravljam na svetlo (na dan) τέρατα; σκέλη οὐρανῷ iztegujem, molim noge proti nebu; izrečem, izgovorim. 2. naprej na-, oznanjam, omenjam, razodevam, pomenim φάσμα, obetam, prorokujem τί τινι. II. act. intr. in med. z aor. pass. 1. od daleč sem viden, se po-, prikazujem, svetim, sijem σελήνη; jasno se pokažem, προπέφανται popolnoma svetlo (jasno) je, οὐδὲ προὐφαίνετ' ἰδέσθαι tudi ni bilo svetlo (da bi mogli videti). 2. nastanem, pridem na dan, pojavim se, προὐφάνη κτύπος se je zaslišal.

ῥῦμα, ατος, τό 1. (ἐρύω) tetiva, ἐκ τόξου ῥύματος kolikor doseže strel, za (na) streljaj (daleč). 2. (ῥύομαι) rešitev, zaščita, zavetje, obrana.

συχνός 3 [Et. iz τυκ-σνο-ς; tuq- od twe(n)g-, sor. σάττω iz twn̥q-jō] 1. pogosten, številen, nepretrgan, mnog, obilen, izdaten. 2. o prostoru: daljni, dolg, prostoren, širok. – adv. συχνόν daleč, v daljavi, v velikih presledkih. 3. čas.: mnog, dolg, neprestan, trajen, συχνὰς ἡμέρας več dni zaporedoma.

τείνω [Et. iz τένjω, lat. tendere, nem. dehnen. – Obl. fut. τενῶ, aor. ἔτεινα, pf. τέτακα, pass. pf. τέταμαι, aor. ἐτάθην, fut. ταθήσομαι, adi. verb. τατός, τατέος; med. fut. τενοῦμαι, aor. ἐτεινάμην; ep. aor. τεῖνα, pass. τάθην, plpf. τετάμην, du. τετάσθην]. A act. I. trans. 1. iz-, raztegnem, napenjam, napnem τόξον, natezam ἡνία, ναὸς πόδα, trdno privežem, obešam τὶ ἔκ τινος, βέλη ἐπί τινι mečem, streljam na; pren. ἶσον τείνω πολέμου τέλος enako (daleč od obeh) napnem ali raztegnem, postavim odločitev (izid) boja, sem nepristran, obema sem enako naklonjen; pos. a) βοήν, αὐδάν zaženem krik, kričim; b) λόγον εἴς τινα merim z besedo na koga. 2. razpenjam, raztegujem, razširjam, λαίλαπα vzdignem vihar, βίον dolgo živim; μακροὺς λόγους imam dolge govore, μακράν dolgo (obširno) govorim. II. intr. 1. stremim za čim ἄγαν, hitim πρός τι, ἄνω; ἐπί τινος grem nad koga. 2. razprostiram se, raztezam se εἴς τινα, segam do, zadevam, tičem se, letim na koga, nanašam se, merim na koga (kaj) πρός τινα (τι), ἐγγύς τι τείνω τινός sličen sem komu, ἑξῆς vlečem se, ležim v pravilnih vrstah. B pass. I. 1. a) sem raztegnjen ali napet ἱστία τέταται, τελαμῶνε, φάσγανον (napet sem in) visim, obešen sem; pren. μάχη ἐπὶ ἶσα τέτατο je bila enako napeta = neodločena, δρόμος ἵπποισι ἐτάθη konji so dirjali na vso moč, ὑσμίνη boj se začenja (se bije); b) napenjam se, trudim se, stremim za čim. 2. a) zleknem se, iztegnem se; pf. zleknjen sem, ležim (mrtev); b) razprostiram se νύξ, obračam se, εἴς τινα proti komu. C med. iztegujem svoje, χεῖρε razprostiram svoje roke.