Franja

Zadetki iskanja

  • bereuen obžalovati (kaj), biti žal (komu za kaj): žal mi je; kesati se (zaradi česa)
  • beruhen auf sloneti na, temeljiti na, opirati se na, (abhängen) biti odvisen od, biti posledica (česa); auf sich beruhen auf lassen ne posegati v
  • beschäftigen zaposlovati, zaposliti (sich se), (zur Arbeit gehen) biti zaposlen; sich beschäftigen mit einem Gedanken, Problem, Fach, den Kindern: ukvarjati se z
  • besserwissen* bolje vedeti, biti bolj/najbolj pameten
  • bētizō -āre (bēta1) kot pesa mehak biti = nedelaven biti: ponit (Augustus) … betizare pro languere Suet.
  • be to neprehodni glagol
    morati, biti prisiljen; obiskati; tikati se

    have you ever been to London? ste kdaj bili v Londonu?
  • betreffen* zadevati, tikati se, biti v zvezi z; schmerzlich: prizadevati, prizadeti
  • be up neprehodni glagol
    biti pokonci, vsta(ja)ti; jeziti se

    be up against nameravati
    be up and down biti bolehen
    be up to biti enak, primeren; nameravati; ukvarjati se s čim
  • bewältigen biti kos (čemu), zmoči (kaj); obvladovati, obvladati; Aufgaben, eine Arbeit: uspešno opraviti, opravljati, Aufgaben: izpolnjevati, Probleme, ein Dilemma: razrešiti, razreševati
  • bewirkt sein/werden durch biti posledica (česa)
  • be with neprehodni glagol
    biti s kom, družiti se; spremljati; biti zaposlen pri
  • beziehen*

    1. ein Bett, Kissen: preobleči, Polstermöbel: tapecirati, oblaziniti, blaziniti; einen Tennisschläger: napeti, ein Saiteninstrument: napeti strune (na); sich beziehen Himmel: prekriti se z oblaki, pooblačiti se

    2. (einziehen) in ein Haus usw: vseliti se; eine Stellung, Wache: postaviti se na; Stellung/einen Standpunkt beziehen izraziti stališče

    3. (bekommen) prejemati, dobivati, im Abonnement: biti naročen na, biti naročnik; Waren: nabavljati; Gelder: črpati, figurativ črpati

    4. sich auf etwas beziehen (berufen) sklicevati se na, (betreffen) nanašati se na, (anknüpfen) navezovati; veljati za (das kann sich nicht auf diesen Fall beziehen to ne velja za ta primer) ; Philosophie beziehen auf nanašati na (sich se)
  • bèzumiti -īm
    1. mamiti, slepiti, begati koga: bezumiti koga
    2. biti brez uma, brez pameti, noreti
  • bienquerer [-ie-] rad imeti, ceniti, naklonjen biti
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • Billigung, die, odobritev, pristanek, odobravanje; biti odobravan, odobravati (das findet meine Billigung jaz odobravam)
  • bingljáti -am
    1. klatiti se viseći: medalje mu bingljajo na prsih; noge mu bingljajo z voza
    klate se noge koje mu vise sa kola
    2. biti obješen, visjeti, visiti, njihati se: bingljati na veji; ta bo še bingljal
  • bipartiō, bolje bipertiō, -īre (-īvī) -ītum (bi in partīre) na dvoje (raz)deliti: hiems, ver bipertitur (glede na vreme) Col. Pogosteje pt. pf. bipartītus (bipertītus) 3 na dvoje (raz)deljen, dvojen, dvodelen: divisio Varr., ex altero... genere, quod erat bipertitum Ci., bipartito agmine Cu., bipertiti Aethiopes Plin. Od tod adv. abl. bipartītō (bipertītō) v dveh delih (oddelkih, krdelih), na dvoje, dvojno, dvodelno: classem bipertito distribuere Ci., id fit bipertito Ci., Romani conversa signa bipertito intulerunt C., collocatis insidiis bipertito in silvis C., equites bipartito in eos emissi L., secta bipartito cum mens discurrit utroque O.; bipertito esse (δίχα εἶναι) vsaksebi, narazen biti: ibi in proximis villis ita bipertito fuerunt, ut... Ci. Adv. bipertītē = bipertītō: Boet.
  • bisognare

    A) v. intr. (pres. bisogna, bisognano) (samo v 3. osebi ednine in množine) biti potreben, potrebovati:
    ti bisognano altri denari? potrebuješ še denarja?

    B) v. intr. impers. biti treba:
    bisognava vedere! treba je bilo videti
  • bivòvati bìvujēm
    1. bivati, prebivati
    2. biti večkrat, trajno, občasno