Franja

Zadetki iskanja

  • písniti rechistar

    niti pisniti ne no abrir el pico; no rechistar
    ne da bi pisnil sin rechistar
  • pitbul samostalnik
    1. (pes) ▸ pitbull
    lastnik pitbula ▸ pitbulltulajdonos

    2. (človek) ▸ pitbull
    Ne bi je označil z nekim pitbulom, ki napada medije. ▸ Nem jellemezném olyan személyként, mint aki pitbullként támadja a médiát.
  • plát lado m

    zadnja, zadajšnja plat lado posterior, parte f de atrás, (novca) reverso m, cruz f
    druga plat medalje el reverso de la medalla
    biti plat zvona tocar a somatén, (ob požaru) tocar a fuego
    gledano s te plati visto desde este punto
    z moje plati de mi parte
    treba bi bilo slišati obe plati debería oírse a las dos partes
  • pljučen pridevnik
    1. (o organu) ▸ tüdő
    pljučno tkivo ▸ tüdőszövet
    Pri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.
    pljučni bolnik ▸ tüdőbeteg
    pljučna funkcija ▸ tüdőfunkció
    pljučni edem ▸ tüdőödéma
    pljučno obolenje ▸ tüdőbetegség
    Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

    2. (o jedi) približek prevedkabélszín
    pljučni file ▸ bélszín
    Na vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
    Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
    Povezane iztočnice: pljučna pečenka

    3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdő
    pljučni oddelek ▸ tüdőosztály, tüdőgyógyászati osztály
    Bolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
    V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.
  • po after; on, upon; at, by; over; through; according to

    po abecednem redu in alphabetical order
    po božiču after Christmas
    po tej ceni at this price
    po 10 tolarjev kos at ten tolars each
    po dolžini lengthwise
    po dva by twos, two by two, two at a time
    po vsej Evropi all over Europe
    (samó) po imenu (only) in name
    po kopnem in po morju by land and sea
    po mestu about (ali through) the town
    po vsem mestu all over the town
    kot po maslu (figurativno) like clockwork
    po kakovosti by quality
    po malem little by little, by degrees
    po mojem mnenju in my opinion, to my mind
    po meri by measure
    po modi after the fashion
    po naravi from nature
    po naročilu by order
    narejen po naročilu made to order
    po naključju by accident, by chance
    po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
    po možnosti if possible
    odvetnik po poklicu lawyer by profession
    po navodilu as instructed
    po pravilu by rule
    po petkrat five times running
    po pravici by rights, of right
    po mojem računu by my reckoning
    po poslu, po poslih on business, on an errand
    po rojstvu by birth
    imenovan po stricu named after his uncle
    po sobi about the room
    po vsem svetu all over the world, all the world over
    po njegovi smrti after his death
    po ulici along the street
    po uvidevnosti at discretion
    po vodi by water
    po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
    po vrednosti in value
    enak po velikosti equal in size
    po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
    po vsem after all
    po angleškem zakonu under (the) English law
    po zraku by air
    po spominu from memory
    po planu according to the plan (ali scheme)
    po vrsti in order, one after another, every one in his turn
    po vaši želji according to your wish
    takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
    po prejemu tega pisma on receipt of this letter
    po meni je I am done for, pogovorno I've had it
    če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
    če vam je po volji if you choose, if you care
    to ni po mojem okusu that is not to my taste
    dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
    igrati po posluhu to play by ear
    po starosti sta enaka they are the same age
    iti po vodo to fetch water, to go for water
    šel je ponj (po njega) he went to fetch him
    peti po notah to read music, to sight-read
    poslati po zdravnika to send for the doctor
    poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
    pridi pome (po mene)! come and fetch me!
    potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
    priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
    prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
    risati po naravi to draw from nature (ali life)
    sklepati po čem to infer from
    soditi po zunanjosti to judge by appearances
    po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
    sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
    sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
    udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
    voditi koga po mestu to show someone round the town
  • pobégniti s'enfuir, prendre la fuite, se sauver , (iz ujetništva) s'évader, s'échapper, disparaître ; (iz vojske) déserter (l'armée) ; (skrivaj) s'esquiver, filer ; familiarno prendre la poudre d'escampette, prendre les jambes à son cou

    pobegniti z doma faire une fugue
    poskusiti pobegniti tenter (ali essayer) de s'enfuir (ali de s'évader)
    človek bi pobegnil! c'est à n'y pas tenir!, c'est à se sauver!
  • pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
    pobirati krompir raccogliere le patate
    pobrati s tal raccogliere da terra
    pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
    pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
    pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

    2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
    pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
    pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
    pobirati davke riscuotere le tasse

    3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
    epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
    jetika jo pobira va deperendo per la tisi

    4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
    pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

    5.
    pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
    pobrati jo andarsene, battersela

    6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
    omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

    7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
    zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
    pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
    pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
    pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
    sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
    pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
    pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
    obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
    med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
    pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
    pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
    pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
    umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
    pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
    pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
    pren. pobrati k vojakom arruolare
    pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
    pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
    pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
    pobirati klasje spigolare
    pobirati kokone sbozzolare
    pobirati kokone z vej sfrascare
    pobirati prispevke questuare

    B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, rizzarsi

    2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

    3. pog. riprendersi
  • poblaznéti to go mad, to lose one's mind; to take leave of one's senses

    človek bi poblaznel ob tem it is enough to drive one mad, pogovorno it's enough to drive you round the bend (ali up the wall)
  • poblíže nearer; in detail, detailed; closely; intimately; narrowly

    rad bi se poblíže z njim seznanil I should like to become more intimately acquainted with him
  • pobrígati se

    pobrígati se za kaj to take care of something, to see to something, to look after something, to take something upon oneself, to attend to something, to provide for something
    pobrigal se bom za vstopnice I'll see to the tickets
    ti bi se bil moral pobrigati za to you ought to have seen to it
    pobrigaj se, da bo to narejeno! see to it!, see that it's done!
    pobrigajte se, da bo vse nared, ko pridejo! see to it that everything is ready before they come!
  • poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
    smešno poceni spottbillig
    poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
  • počénjati počéti to do

    kaj počenjate? what are you doing!, what are you up to?, what are you at?
    kaj počenjaš ves dan? what do you do with yourself all day?
    nimam kaj počénjati, počéti s tem I have no use for it
    ne ve, kaj bi počel od veselja he is mad with joy
  • početi [é] (počnem) machen (kaj počne Peter? was macht Peter?), tun (česa takega on ne počne so etwas tut er nicht); treiben; kaj slabega: es arg treiben; beginnen/anfangen (ne vedeti, kaj bi počel s čim nichts beginnen/anfangen können mit)
    s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür
    početi neumnosti Unfug treiben
  • počéti faire, foutre ; (začeti) commencer, entreprendre; s'occuper de quelque chose, agir

    tukaj nimam kaj početi je n'ai rien à faire ici
    ne vedeti, kaj početi s čim n'avoir que faire de quelque chose
    kaj naj počnem? que (dois-je) faire?, que voulez-vous que je fasse?
    ne ve, kaj bi počel od veselja il est transporté de joie
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • podaríti donar; dar; hacer donación (de a/c) ; regalar, hacer a alg un regalo

    to je podarjeno es regalado; es una verdadera ganga
    tega še podarjenega ne bi maral no lo quiero ni regalado
  • podnevi in ponoči frazem
    (neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
    Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
    Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
    Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk.
  • podob|en1 [ó] (-na, -no) ähnlich, -ähnlich (Bogu gottähnlich, človeku menschenähnlich, kavi kaffeeähnlich, pogodbi vertragsähnlich, sovi eulenähnlich, zajcu hasenähnlich, situ siebähnlich, vinu weinähnlich); -artig (dragemu kamnu edelsteinartig, eksploziji explosionsartig, galopu galoppartig, grbi buckelartig, hrastu eichenartig, hrustancu knorpelartig, križu kreuzartig, kuščarici eidechsenartig, lanu flachsartig, lesu holzartig, lisici fuchsartig, mahu moosartig, masti fettartig, narkozi narkoseartig, odmevu echoartig, oknu fensterartig, opoju rauschartig, palači palastartig, palmi palmenartig, peresu federartig, pluti korkartig, praproti farnartig, refleksu reflexartig, rogu hornartig, slonovini elfenbeinartig, strehi dachartig, šoku schockartig, transu tranceartig), -förmig (kači schlangenförmig, kraterju kraterförmig, plamenu flammenförmig), -haft (mumiji mumienhaft, operi opernhaft, robotu roboterhaft)
    podoben otoku inselhaft, inselartig
    kar podoben nicht unähnlich
    in podobni und dergleichen
    meni/tebi podobni meinesgleichen, deinesgleichen
    varljivo podoben täuschend ähnlich
    biti podoben kot jajce jajcu človek človeku: wie aus dem Gesicht geschnitten sein, sich gleichen wie ein Ei dem anderen
    biti podoben komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleichen, Ähnlichkeit haben mit, (jemandem) ähnlich sehen, staršem, sorodnikom: (jemandem) nacharten
    ne biti podoben samemu sebi (er) ist nicht mehr (er) selbst
    bilo bi mu podobno, da bi … er ist imstande, zu ….
    To je čisto tebi podobno das sieht dir ähnlich!
  • podróbnost détail moški spol

    podrobnosti v dejanjih kake osebe les faits et gestes de quelqu'un
    v najmanjših podrobnostih dans les moindres détails
    ne omenjati podrobnosti passer sur les détails
    zadrževati, zamujati se pri podrobnostih s'attarder aux détails
    ne da bi se spuščal v podrobnosti sans entrer dans les détails, sans descendre dans le détail
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi