Franja

drugover|ec [é] moški spol (-ca …) der Andersgläubige
biti drugoverec andersgläubig sein

družáben social; sociable; companionable; fond of company; arhaično conversable

družábni ples dance, social, with dancing
družábna prireditev social gathering
družábni sestanek pogovorno social
družábni večer social evening
biti družáben to be fond of company
družábno življenje society life
družábni prostor za študente (učitelje) junior (senior) common room

družábnik trg socio m ; compañero m

prijeten družabnik hombre m ameno
tihi družabnik (trg) socio pasivo (ali tácito ali comanditario), comanditario m
biti tihi družabnik comanditar

družb|a³ ženski spol (-e …) (druženje) die Gesellschaft; die Abendgesellschaft
družba pri mizi die Tischgesellschaft, die Tischrunde, (stalno omizje) der Stammtisch
moška družba die Herrengesellschaft
ženska družba die Damengesellschaft, kavarniška: das Kaffeekränzchen
v ženski družbi in Damenbegleitung
ne biti primerna družba za koga: kein Umgang sein
delati družbo komu (jemandem) Gesellschaft leisten
primeren za (boljšo) družbo gesellschaftsfähig
neprimeren za (boljšo) družbo nicht gesellschaftsfähig

drúžba society; company; (povabljena) party; social gathering

komunistična drúžba communist society; (sloj) set, gang; (igralska) troupe; trgovina company, partnership; (združenje) union
delniška drúžba jointstock company
komanditna drúžba limited partnership
kreditna drúžba loan-society
drúžba z omejeno zavezo limited (liability) company (krajšava: Ltd); ZDA incorporated company (krajšava: Inc)
trgovska drúžba trading company
registrirana drúžba registered (ZDA incorporated) company
Kraljevska Družba (= akademija znanosti) the Royal Society
zavarovalna drúžba insurance company
splošno koristna drúžba non-profitmaking (ZDA nonprofit) company
elitna, odlična drúžba fashionable society
meščanska drúžba civil society
večerna drúžba evening party
visoka drúžba high society
zaključena drúžba private party
naše dolžnosti do drúžbe our duties towards society
moška (ženska) drúžba stag (hen) party
družiti se s slabo drúžbo to associate with (ali to keep) bad company
rad imeti drúžbo, rad biti v drúžbi to be fond of company
iti, hoditi v drúžbo to go into society
nisem rad v njihovi drúžbi I don't like to be in their company
izogibati se drúžbe to avoid society, to shun company; to lead a retired life, to keep oneself aloof (from company)
delati komu drúžbo to keep company with someone, to share someone's company
biti v drúžbi z to be in company with
dobro se počutim v njihovi drúžbi I feel at ease in their company
ustanoviti drúžbo to set up a company
razpustiti drúžbo to dissolve a partnership, to wind up a company
zahajati mnogo v drúžbo to get around (ali about)
zaiti v slabo drúžbo to get into bad company, to get in with a rotten set, to be thrown together with bad companions
njegove drúžbe je človek hitro sit a little of his company goes a long way

družin|a ženski spol (-e …)

1. die Familie, -familie (mala Kleinfamilie, ožja Kernfamilie, velika Großfamilie; delavska Arbeiterfamilie, kmečka Bauernfamilie, oficirska Offiziersfamilie, patricijska Patrizierfamilie, umetniška Künstlerfamilie; besedna Wortfamilie, jezikovna Sprachfamilie, glasbil Instrumentenfamilie)
problematična družina/družina v stiski die Problemfamilie
religija Sveta družina die Heilige Familie
|
… družine Familien-
jedro družine der Familienkern
načrtovanje družine die Familienplanung
oblika družine die Familienform
poglavar družine das Familienoberhaupt
potrebe družine der Familienbedarf
preživljanje družine der Familienunterhalt
sociologija družine die Familiensoziologie
struktura družine die Familienstruktur
|
dogodek v družini das Familienereignis
biti v družini bolezen, nadarjenost: in der Familie liegen
za družino/družine familien-, Familien-
neugoden za družine familienfeindlich
primeren za družine familiengerecht
ugoden za družine familienfreundlich
ministrstvo za družino das Familienministerium
po družinah familienweise
|
preživljati družino der Brotverdiener sein

2.
živalstvo, zoologija čebelja družina das Bienenvolk, das Volk; lovstvo der Sprung
družina gob rastlinstvo, botanika der Stock

3.
igralska družina die Truppe
lovska družina der Jägerverein
strelska družina der Schützenverein, die Schützengilde

4. zgodovina (služinčad) das Gesinde; (vojno spremstvo) die Gefolgschaft

družína (-e) f

1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia

2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica

4. (služinčad) famiglia, servitù

5. (druščina) compagnia, brigata

6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api

7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare

družína familia f

besedna družina familia de palabras
številna družina familia numerosa
član družine miembro m de la familia
biti iz dobre družine ser de buena familia
imeti družino tener hijos, tener familia
pričakovati prirastek v družini estar esperando familia

drvén (-a -o) adj.

1. (lesen) di legno, ligneo:
biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro

drzn|iti si (-em si)

1. (imeti pogum) so kühn sein, es wagen

2. (biti nesramen) die Dreistigkeit besitzen zu …, die Stirn haben zu …

3. v svarilih: sich unterstehen (ne drzni si …! untersteh dich nicht …! kaj si drznete! was unterstehen Sie sich!)

drž|ati² (-i)

1. (ustrezati dejstvom) stimmen (to ne more držati! das kann unmöglich stimmen!); zutreffen; (vzdržati kritiko) Stich halten, avstrijsko: stichhalten

2. (biti ugotovljen) feststehen (drži, da … fest steht, [daß] dass …, es steht fest, [daß] dass …)

3. (biti fiksiran/ določen) feststehen (termin drži der Termin steht fest)
Drži! (Zmenjeno!) Ausgemacht!, Abgemacht!

drž|ati se² (-im se) neprehodno: (biti trajen) sich halten, von Dauer sein, dauerhaft sein

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúri (-i) f pl. star. porta:
pren. trkati na duri bussare alla porta
pren. biti pred durmi essere imminente

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvobòj (-ôja) m

1. duello:
biti sekundant v dvoboju fare da padrino, da secondo in un duello
poklicati, pozvati na dvoboj sfidare a duello

2. pren. duello, contesa, contrasto, scontro

3. šport. duello

dvóje numer. inv.
a) dva (pri množinskih samostalnikih) due:
dvoje vrat due porte
b) (pri drugih samostalnikih)
dvoje prijateljev due amici
c) (skupina dveh različnih enot)
veslati v dvoje remare in due
življenje v dvoje la vita di, in coppia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti si na dvoje essere in lite
alp. naveza na dvoje cordata di due alpinisti