Franja

mantīsa (mantissa) -ae, f (najbrž gal. in ne (kakor trdi P. F.) etr. beseda) dodatek, doklada, nameček: mantisa additamentum dicitur lingua Tusca, quod ponderi addicitur, sed deterius et quod sine ullo usu est P. F., mantisa obsonia vincit Luc. ap. P. F.; metaf. dobiček: magnam mantisam habere Petr.

mantiscinor -ārī -ātus sum (iz gr. μάντις po vaticinor tvorjena beseda) vedeževati, prerokovati: Pl.

mantum -ī, n ali mantus, abl. -ū, f (hispanska beseda) kratek plašč: Isid., Prob.

mānus² 3 (star. beseda, sor. z māne, Mānēs, mātūrus, Mātūta) dober, dobrotljiv (naspr. immānis): Varr., Macr., Serv., Isid.

manzer -eris (hebr. beseda) nezakonski: Eccl.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

mappa -ae, f (punska beseda, pravzaprav kos sukna, kos tkanine)

1. brisača, otiralka, otirača, prtič(ek), servieta (ki jo je moral gost prinesti s seboj; prim. mantēle): Varr., H., Petr.

2. signalizacijsko (signalno) platno, zastava, s katero so dirkačem v cirkusu dajali znamenje za start: Iuv., Sen. ph., mappam mittere Mart., Suet. obesiti (obešati) zastavo, da vihra.

marga -ae, f (kelt. beseda; prim. stvnem. mergil = nem. Mergel) lapor: Plin.

margarīta -ae, f (tuj., prim. gr. ὁ μαργαρίτης sc. λίϑος) biser: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph., Plin. — Redkejša soobl. margarītum -ī, n: T., Plin. iun., Ulp. (Dig.); kot ljubkovalna beseda: Augustus ap. Macr., Petr.

marrubium² -iī, n (beseda neznanega izvora, verjetno izpos.) bot. črna meta, klaš: Col. poet., Plin.

Mārs-piter -teris in -tris, m (= Mārs pater oče Mars) Márspiter: Gell., Macr., Prisc. (po Varr. nenavadna beseda). — Soobl. Māspiter Máspiter: Varr.

masculino moški

género masculino (gr) moški spol
moda masculina moška moda
masculino m maskulinum, beseda moškega spola

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

mašílen

mašílna beseda filler

mašil|o srednji spol (-a …) beseda: das Füllwort, Flickwort, das Füllsel; (emocionalna beseda) das Würzwort; figurativno der Lückenfüller, Lückenbüßer

matara -ae, f: C. ali mataris -is, f: L. ali materis -is, f: Sis. ap. Non., Corn. (kelt. beseda) galsko metalno kopje, sulica.

matta -ae, f (najbrž fen. beseda) pletenica (pletenjača) iz ločja, rogožina, rogozovina, rogoznica, štorja, raskava odeja: Aug.

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

meditāmen -inis, n (pesn. beseda; meditārī) misel na kaj, priprava na kaj: rerum Prud., belli Sil.

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.