Franja

mesojed pridevnik
1. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőZa mesojede rastline, pravi, je usodno vsakršno gnojenje. ▸ Szerinte a húsevő növények számára bármilyen tápoldatozás végzetes.
Človek in mesojede živali nimajo encimov za razgradnjo celuloze, zato celuloza zanje ni vir energije. ▸ Az ember és a húsevő állatok nem rendelkeznek a cellulóz lebontásához szükséges enzimekkel, így a cellulóz nem jelent számukra energiaforrást.
Največji mesojedi sesalci v gozdu so zveri. ▸ A legnagyobb erdei húsevő állatok a ragadozók.
Virus stekline najdemo pri različnih mesojedih živalih. ▸ A veszettség vírusa számos húsevő állatban megtalálható.
Mačka je mesojeda žival z zelo značilnimi prehranjevalnimi navadami. ▸ A macska húsevő, igen jellegzetes táplálkozási szokásokkal.

2. (ki rad uživa meso) ▸ húsevő
Med obiskovalci je bilo veliko mesojedih, zato bi se ti lahko počutili nelagodno. ▸ A látogatók között sok volt a húsevő, ezért ők kellemetlenül érezhették magukat.
Ni ga čudilo, da so mesojedi Angleži zavladali vegetarijanski Indiji. ▸ Nem csodálkozott rajta, hogy a húsevő angolok leigázták a vegetáriánus Indiát.

mesojed samostalnik
1. (žival ali rastlina) ▸ húsevő
Ta rastlinojedi dinozaver je bil bližnji sorodnik mesojedov. ▸ Ez a növényevő dinoszaurusz a húsevők közeli rokona volt.
Veličastni lev je največji afriški mesojed. ▸ A fenséges oroszlán a legnagyobb afrikai húsevő.
Sopomenke: mesojedec

2. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevő
Najde se hrana tako za mesojede, vsejede kot tudi vegetarijance. ▸ Találhatók ételek mind a húsevők, mind a mindenevők, mind pedig a vegetáriánusok számára.
Imata tudi različno ideologijo; on ni vegetarijanec, ampak mesojed! ▸ Az ideológiájuk tekintetében is különböznek: ő nem vegetáriánus, hanem húsevő.
Sopomenke: mesojedec

mesojedec samostalnik
1. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevőNekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
Sopomenke: mesojed

2. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőKot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
Sopomenke: mesojed

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

mèv

rekel ni ne bev ne mèv he kept mum, he was tongue-tied, žargon he didn't say a dicky bird; you couldn't get a word out of him

mezínec meñique m

mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
to imam v mezincu lo tengo en la uña
znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo

mígati (-am) | mígniti (-em) imperf., perf.

1. far cenno, muovere:
migati z glavo far cenno con la testa
migati z repom scodinzolare
migati z rameni scuotere le spalle, stringersi nelle spalle

2. pren. sorridere, arridere:
uspeh mu je migal z vseh strani il successo gli arrideva dovunque

3. muoversi, correre; lavorare, fare:
prsti predice so hitro migali le dita della filatrice correvano veloci
jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa per mangiare non c'è tempo, bisogna darci sotto finché c'è la rugiada
bolnik bo migal največ eno leto al malato resta tutt'al più un anno di vita
jezik mu kar naprej miga, kar naprej miga z jezikom non fa che parlare continuamente

mígniti glej mígati

niti z mezincem ni mignil za to il n'a pas remué (ali bougé) le petit doigt pour cela
še s prstom ni mignil zanj il n'a rien fait pour lui
kot bi mignil en un clin d'œil, en un instant

mígniti glej migati

še s prstom ne migniti no mover ni un dedo
kot bi mignil en un abrir y cerrar de ojos; en un instante; en un santiamén

mikroskop samostalnik
(optična naprava) ▸ mikroszkópGibanje večjih delcev je mogoče opazovati pod mikroskopom, gibanja manjših delcev pa ni mogoče videti, čeprav obstaja. ▸ A nagyobb részecskék mozgása mikroszkóp alatt megfigyelhető, de a kisebb részecskék mozgása, bár létezik, nem látható.Najpreprostejši mikroskop je povečevalno steklo ali lupa. ▸ A legegyszerűbb mikroszkóp a nagyítóüveg vagy a nagyítólencse.
Bakterije so primerjavi z glivami izredno majhne, vidimo jih pod mikroskopom pri tisočkratni povečavi. ▸ A baktériumok a gombákhoz viszonyítva rendkívül kicsik, csak mikroszkóp alatt, ezerszeres nagyításban válnak láthatóvá.
Povezane iztočnice: svetlobni mikroskop, polarizacijski mikroskop, optični mikroskop, operacijski mikroskop, transmisijski elektronski mikroskop, vrstični elektronski mikroskop, vrstični tunelski mikroskop, presevni elektronski mikroskop, mikroskop na atomsko silo, mikroskop na magnetno silo, elektronski mikroskop, konfokalni mikroskop, fluorescenčni mikroskop

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

mímo

A) adv. accanto, davanti:
hoditi, iti mimo passare davanti
nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
biti mimo passare
pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

B) mímo prep.

1. accanto a, davanti:
šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

2. star. (kljub) malgrado:
vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti

mimogredé adv.

1. strada facendo; di passaggio; nel contempo

2. rapidamente; con facilità

3. (izraža, da se kaj posebej ne poudarja)
mimogrede povedano, mi ni všeč detto fra noi, non mi piace
to vprašanje ni bilo tako mimogrede una domanda posta non a caso

miníti (poteči) to be over, to run out; to expire, to elapse, to lapse; (leta) roll by, to roll on; (iti mimo) to pass by, to go by

učna ura je minila the lesson is over
rok je minil the deadline has passed
skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo hardly a week goes by without it raining
kako hitro mine čas! how (quickly) time flies (ali slips by)!
minilo me je to (= naveličal sem se tega) I got tired of it
ni ga še minila njegova norost he hasn't got over his folly yet

mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest

v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

míren (-rna -o) adj.

1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo

3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo

4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla

5. (ki je brez vojne) pacifico

6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla