Franja

bíti (sem) ser; estar

ste Vi? ¿es usted?
kaj je to? ¿qué es esto?
kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
on je doma (él) está en casa
smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
smo utrujeni estamos cansados
brat mi je bolan mi hermano está enfermo
okno je odprto la ventana está abierta
moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
kava je hladna el café está frío
danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
je, so ... hay
v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
če je tako si es así, en ese caso
upati je, da ... es de esperat que...
ne biti pri sebi no estar en sí
biti na tekočem estar al día

blízu

A) adv.

1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

B) prep.

1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale

blížati se (-am se)

A) imperf.

1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
boječe se bližati avvicinarsi timidamente
bliža se božič Natale è vicino
bliža se tridesetim è prossimo alla trentina

2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
dan se bliža koncu la giornata sta per finire
bliža se mu konec sta per morire
sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine

3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
bližati se idealu avvicinarsi all'ideale

B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare

blížji (-a -e) adj.

1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani

2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri

blížnji cercano; vecino, convecino; próximo; contiguo; inminente

bližnji sorodnik pariente m cercauo
bližnja nevarnost peligro m inminente
ljubezen do bližnjega amor m al prójimo

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogotáj(ec) atheist

bogotájen atheistic(al)

bolečína dolor m

ostra (glodajoča, zbadajoča) bolečina dolor punzante (roedor, lancinante)
porodne bolečine dolores pl (del parto)
izžarevanje bolečine irradiación f del dolor
(ne)občutljiv za bolečino (in)sensible al dolor
blažilo za bolečino calmante m, analgésico m
(o)lajšanje bolečine atenuación f (ali alivio m) del dolor
potrpežljivo prenašati bolečino sufrir con paciencia el dolor
povzročiti komu bolečino causar dolor a alg, hacer sufrir a alg
trpeti hude bolečine sufrir grandes dolores

boléti (-ím)

A) imperf.

1. dolere, far male, avere male:
glava, zob me boli mi fa male, mi duole la testa, il dente; ho mal di testa, di denti

2. ekst. fare male, dolere:
sramota ga boli gli pesa la vergogna
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) imperf. impers. sentire male, fare male, dolere (tudi pren.):
boli me v prsih sento male al petto
boli ga, ko vidi mater jokati gli duole veder piangere la madre

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

bomba

A) f

1. bomba:
bomba a mano ročna bomba
bomba asfissiante, incendiaria, lacrimogena, dirompente plinska, zažigalna, solzilna, rušilna bomba
bomba Molotov molotovka
bomba carta pasja bombica, petarda
bomba a orologeria tempirana bomba
bomba A, bomba atomica atomska bomba
bomba H, bomba all'idrogeno, bomba termonucleare, bomba nucleare hidrogenska bomba
bomba N, bomba al neutrone nevtronska bomba
a prova di bomba neprebojen; pren. zelo trden, neuničljiv:
un' amicizia a prova di bomba zelo trdno prijateljstvo

2. geol.
bomba vulcanica vulkanska bomba

3. pren. toskansko čenča, govorica; bomba, senzacija, škandal

4. pren. pog. doping

5. kulin. bomba

6. med.
bomba al cobalto kobaltova bomba

7. igre zapik:
tornare a bomba pren. vrniti se k predmetu, k stvari

8. polcilinder

B) agg. invar. senzacionalen:
notizia bomba senzacionalna vest

bómba (-e) f

1. voj. bomba:
metati bombe lanciare bombe
bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
ročna bomba bomba a mano
bomba Molotov bomba Molotov
globinska bomba bomba di profondità
atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
tempirana bomba bomba a orologeria

2. teh. (jeklenka) bombola

3. pren. notizia bomba

4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
med. kobaltova bomba bomba al cobalto

bombo moški spol velik boben; bobnar; žara za volilne kroglice; pretiravanje, bahanje, nadutost

de bombo y platillos pretiran, napihnjen (reklama)
dar bombo pretirano hvaliti, upadljivo reklamo delati
darse bombo bahati se, širokoustiti se
hacer mucho bombo upadljivo reklamo delati
ir al bombo (Am) konec vzeti

bonbón (-a) m caramella:
mentolni, mlečni bonbon caramella di menta, caramella al latte
čokoladni bonbon cioccolatino

bóraksov (-a -o) adj. kem. di borace:
boraksov biser perla al borace

bórza (-e) f

1. ekon. borsa:
tečaji na borzi listino di borsa
efektna borza borsa valori
borza vrednostnih papirjev borsa valori
blagovna borza borsa merci
igrati na borzi giocare in borsa

2.
črna borza borsa nera, mercato nero
prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero

bōsco m (pl. -chi)

1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)

2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki