Franja

Zadetki iskanja

  • exult [igzʌ́lt] neprehodni glagol (at, over)
    od veselja vriskati, ukati (over)
    triumfirati
  • eye1 [ai] samostalnik
    oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
    figurativno namera; blesk diamanta; središče
    ameriško, sleng vohun

    it's all my eye vse to je neumnost
    the apple of one's eye nad vse drag
    black eye modrica, ameriško poraz
    by the eye na oko, po videzu
    to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
    to clap an eye at s.o. zagledati koga
    to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
    to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
    to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
    to cry one's eyes out izjokati si oči
    pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
    easy on the eye čeden, prijeten
    to feast one's eyes z užitkom gtedati
    to give an eye to pogledati, popaziti
    if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
    to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
    to have in one's eye opazovati
    to have an eye to s.th. paziti na kaj
    to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
    in the eyes of vpričo
    to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
    to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
    to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
    to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
    to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
    mind your eye bodi previden
    my eye! presneto!
    in the eye of the law po zakonu
    with the naked eyes prostim očesom
    quick eye oster vid, dar opazovanja
    vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
    sleng in a pig's eye nikdar
    right in the eye of naravnost proti
    do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
    to see with half an eye takoj opaziti
    to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
    to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
    a sight for sore eyes nepričakovano veselje
    to turn a blind eye prizanašati
    up to one's eyes prek ušes
    it strikes the eye pade v oči
    to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
    with an eye to zaradi
    in the eyes of the world po javnem mnenju
    in the twinkling of an eye kot bi trenil
  • face1 [feis] samostalnik
    obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
    figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

    before the face of v navzočnosti, pred (kom)
    to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
    in the face of day ob belem dnevu; odkrito
    his face fell nos se mu je povesil
    to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
    to fly in the face of Providence izzivati usodo
    you have a good face zdravi ste videti
    navtika guide face drsa zapore
    full face obraz od spredaj
    half face profil
    to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
    in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
    I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
    to look in the face of s.o. drzno koga gledati
    to lose the face zgubiti ugled
    to make (ali pull) faces at spakovati se nad
    to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
    face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
    on the face of it očitno, na prvi pogled
    to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
    to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
    a right about face popoln obrat
    to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
    to save one's face za las uiti sramoti
    to set one's face against s.th. upirati se čemu
    to set one's face like a flint biti neuklonljiv
    to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
    to show one's face priti, prikazati se
    to show a face izzivalno se vesti
    to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
    to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
    to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
    face value imenska vrednost
  • farthest2 [fá:ðist] prislov
    najdalje

    at (the) farthest v skrajnem primeru, največ
  • fashion1 [fǽšən] samostalnik
    oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

    after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
    to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
    after the fashion of po, kot
    in (the) fashion moderen, moden
    out of fashion zastarel, nemoderen
    to come into fashion postati moden
    to go out of fashion priti iz mode
    to set a fashion vpeljati modo
    to follow the fashion po modi se ravnati
    in one's own fashion po svoje
    to walk crab fashion iti rakovo pot
    to set the fashion voditi v modi
    the latest fashion zadnja moda
    rank and fashion imenitniki
    at the height of fashion po najnovejši modi
  • fault1 [fɔ:lt] samostalnik
    napaka, hiba, pomanjkljaj, pomota; krivda
    geologija prelomnica
    lov zguba sledi
    elektrika zguba električnega toka, slaba izolacija
    tehnično motnja, defekt

    to be at fault zgubiti sled; biti v zadregi; motiti se
    to find fault with s.o. grajati koga, očitati komu kaj
    for fault of zaradi pomanjkanja
    to a fault več kakor je prav, pretirano
    a fault confessed is half redressed priznanje krivde zmanjša kazen
    geologija fault plane dislokacija
    trgovina with all faults na kupčev riziko
    in fault kriv česa
    generous to a fault preradodaren
  • fēlīx -īcis, abl. -ī, subst. -e, adv. fēlīciter (prim. fecundus, fētus, fēnus)

    I. rodoviten, ploden: arbor L., oliva, silvae, rami V., T., feliciores ramos inserit H. več obetajoče, felicior regio O., illic veniunt felicius uvae O., Arabia f. Plin., f. horti Mart.; z abl.: Massica felicia Baccho V. vinorodni masiški griči, f. prole virûm V. (o Rimu) bogat moškega (junaškega) rodu; enalaga: felicem trahunt limum V. oplajajoč glen, rami felicia poma ferentes O. (= felices fami poma ferentes) —

    II. pren.

    1. učinkovit, uspešen: Caesar ab Alexandria se recepit, felix, ut sibi videbatur Ci., bella Ci., arma V., seditio, mendacium L., sententia, cursus O., curatio Cels., opus Vell., labor Val. Fl., sermo Q., castra feliciter defendit Ci., feliciter rem gerere Ci., feliciter sculpsit ebur O.; z inf.: felicior agere tela manu V. z večjim uspehom; z abl. gerundiva: tam f. vobis corrumpendis fuit L. toliko uspeha je imel, tribunus plebis felix in evertenda re publica fuit Ci. je imel uspeh; kot rotitev: ita sim felix Pr.; pogosto v željah: ea res mihi feliciter eveniat Ci. naj se mi srečno izteče, ego sum precatus ut eis ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci. ugodno, srečno in v prid; kot vzklik: feliciter! Ci., Ph., Sen. ph., Suet. blagor ti (vam)!

    2. srečen, osrečen, blažen: vir Ci., homo f. educet, quas volet Ci., at est Verres imperator f. Ci., Sulla felicissimus omnium Ci., felix ista domus Ci., donec eris f., multos numerabis amicos O., felicissima matrum O. tua felicius ossa quiescant O., felicior aetas O., srečna mladost, felix decessit Q. Kot pridevek: L. Cornelius Sulla Felix L., Plin. Z abl.: felix et nato, felix et coniuge O. felicem diximus illā coniuge O., blagrovali smo ga zaradi … ; felicem praedicare Cu.; z gen. (po gr. vzoru): o te cerebri felicem H. srečen zaradi vročeglavosti, f. animi Iuv., f. leti, necis Sil.; s praep.: in quo bello tu felix fuisti Ci.

    3. act. osrečujoč, ki prinaša srečo, zlasti v obrazcu želje: quod f. sit Ci., L. (prim. pod faustus), nec felix attulit omen O., sint ista precor felicia mentis signa tuae O., sis f. tuis V., f. hostia V., f. lex Pr., dies Lucan., f. auspicium Iust.; pesn.: sapor felicis māli V. okus srečo prinašajočega (= zdravilnega) jabolka (kot protistrupa).
  • fence1 [fens] samostalnik
    arhaično zaščita, obramba; ograja, plot; nasip; zaščitna naprava; mečevanje
    figurativno spretno debatiranje
    sleng skrivač ali skrivališče ukradenega blaga

    to come down on the right side of the fence biti na strani zmagovalcev
    to be (ali sit, ride) on the fence biti nepristranski, nobenostranski, obračati se po vetru
    to look after one's fence pridobivati si volivce
    to put a horse at fence spodbosti konja, da preskoči oviro
    master of fence spreten mečevalec; figurativno dober diskutant
  • fetch up prehodni glagol & neprehodni glagol
    vzgojiti; končati; bljuvati; nadomestiti

    fetch up at dospeti kam
    fetch up all standing naglo se ustaviti
    fetch up against spotakniti se; ameriško dokončati
  • feud [fju:d] samostalnik
    fevd; plemenski, rodbinski spor

    blood feud krvno maščevanje
    at feud with s.o. v smrtnem sovraštvu s kom
  • fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

    posušena fíga dried fig
    venec fíg a string of figs
    konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
    fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
    biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
    fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
    moramo fígo držati! touch wood!
    fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
    to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
    za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
    Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
    fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
    fígo ti je mar! a lot you care!
  • figure1 [fígə] samostalnik
    postava; slika, risba; podoba, lik, kip; videz; vzorec, diagram; številka; znesek, cena; vloga; ugled; simbol; pesniška figura; plesna figura; sijaj; osebnost

    to cut (ali make) a figure imeti vlogo, predstavljati, biti videti
    figure of fun smešna oseba
    double figures dvomestno število
    at a low figure poceni
    he is a figure above me je veliko boljši od mene
    at a high figure drago
    to keep one's figure ne se rediti
    to cut no figure nič ne veljati
    a man of figures, clever at figures dober računar
    a poor hand at figures slab računar
    what's the figure? koliko stane?, kakšen je račun?
    person of figure ugledna oseba
    a well developed figure lepa postava
  • figure2 [fígə]

    1. prehodni glagol
    tvoriti, predstavljati; (na)slikati, oblikovati, (na)risati; ilustrirati; z diagrami pojasniti; izračunati

    2. neprehodni glagol
    računati; delati se, igrati vlogo, nastopati; delati figure (pri plesu, na ledu); krasiti

    to figure o.s. predstavljati si
    to figure at (ali in) s.th. udeležiti se česa
  • fiksírati (pričvrstiti) to fix, to fasten; (ceno, datum itd.) to fix, to determine, to settle; fotografija to fix

    fiksírati koga (s pogledom) to stare at someone, to gaze hard at someone, to look fixedly at someone
    nismo še fiksirali dneva the day has not yet been fixed (ali settled ali redko named, appointed)
  • fill1 [fil]

    1. prehodni glagol (with)
    (na)polniti, nasititi; prenapolniti, natrpati; napihniti; zamašiti; plombirati (zob); zasesti, zadovoljiti, izvršiti, izpolniti; izrabiti

    2. neprehodni glagol
    polniti se; nabrekniti; zamašiti se; napolniti se

    to fill the bill biti primeren
    to fill one's glass natočiti si kozarec
    to fill an order izvršiti naročilo
    to fill s.o. with a story narediti na koga vtis
    ameriško to fill a prescription narediti zdravilo po predpisu
    gledališče to fill a role igrati vlogo
    to fill s.o.'s place nadomeščati koga
    to fill a tooth plombirati zob
    filling at the price dober in poceni
  • filtrirati glagol
    1. (prečistiti snov) ▸ átszűr, filtrál
    filtrirati vodo ▸ vizet átszűr
    filtrirati vino ▸ bort átszűr
    filtrirati zrak ▸ levegőt átszűr
    filtrirati kri ▸ vért filtrál
    filtrirati kaj skozi kaj ▸ átszűr valamin
    Morsko vodo je filtriral skozi oblačila, da bi jo čim bolj očistil soli. ▸ A tengervizet ruhán szűrte át, hogy minél inkább megtisztítsa a sótól.

    2. (prestreči in izločiti) ▸ megszűr, kiszűr
    filtrirati žarke ▸ sugarakat megszűr
    filtrirati svetlobo ▸ fényt megszűr
    filtrirati šume ▸ kiszűri a zajokat
    filtrirati strupe ▸ kiszűri a mérget
    filtrirati prah ▸ kiszűri a port
    filtrirati delce ▸ részecskéket kiszűr
    Svež in suh planinski zrak manj filtrira sončne žarke kot zrak v nižini. ▸ A friss és száraz hegyi levegő kevésbé szűri meg a napsugarakat, mint a síksági levegő.
    Ledvice filtrirajo odpadne snovi iz krvi. ▸ A vese kiszűri a salakanyagokat a vérből.
    Prehranjuje se s planktonom, ki ga filtrira iz vode. ▸ Planktonokkal táplálkozik, amelyeket a vízből szűr ki.

    3. v računalništvu (z uporabo aplikacije) ▸ szűr, megszűr
    filtrirati sporočila ▸ üzeneteket megszűr
    filtrirati vsebino ▸ tartalmat megszűr
    filtrirati informacije ▸ információkat megszűr
    filtrirati podatke ▸ adatokat megszűr
    požarni zid filtrira ▸ a tűzfal megszűr
    Če želimo podatke filtirati, vnesemo ime poizvedbe, ki jo uporabimo kot filter. ▸ Ha szeretnénk megszűrni az adatokat, beírjuk a lekérdezést, amelyet szűrőként használunk.

    4. (izraziti skozi nek kanal) ▸ kifejezésre juttat
    Vseskozi me je spremljalo spraševanje o resničnosti in njeni relativnosti, kar skušam filtrirati skozi zgodbe, ki bi utegnile biti vredne pripovedovanja.kontrastivno zanimivo Mindvégig a valóságra és annak relatív mivoltára kérdezek rá, ezt olyan történeteken keresztül közvetítem, amelyek érdemesek az elmesélésre.
  • finger1 [fíŋgə] samostalnik
    prst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)

    to burn one's fingers opeči si prste
    his fingers are all thumbs zelo je nespreten
    by a finger's breadth komaj, za las
    to be finger and glove with s.o. biti s kom zelo zaupen
    to have a finger in (the pie) imeti svoje prste vmes
    to have s.th. at one's finger tips (ali ends) imeti kaj v malem prstu
    my fingers itch komaj čakam
    to the finger nails popolnoma
    one can number them on one's fingers človek bi jih lahko seštel na prstih
    to keep one's fingers crossed držati figo
    to lift one's little finger preveč piti
    to look through one's fingers spregledati kaj, skozi prste gledati
    to lay (ali put) a finger on s.th. imeti svoje prste vmes
    not to raise (ali lift) a finger on behalf of niti s prstom ne migniti zaradi
    to snap one's fingers biti ravnodušen do česa
    to twist round one's (little) finger oviti si okoli prsta
    one can do with a wet finger to je lahko narediti
    within a finger's breadth of one's ruin na robu propada
    index (ali first) finger kazalec
    middle finger sredinec
    ring finger prstanec
    little finger mezinec
  • finger-ends [fíŋgərendz] samostalnik
    množina prstne konice

    to arrive at one's finger-ends priti na beraško palico
  • finger-tip [fíŋgətip] samostalnik
    prstna konica

    to the finger-tips popolnoma; popoln
    to have s.th. at one's finger-tip dobro kaj znati, imeti v malem prstu
  • finish1 [fíniš] samostalnik
    konec, zaključek; cilj, iztek; dovršitev, spopolnitev
    tehnično zgladitev, apretura

    to bring to the finish dokončati
    to fight to a finish boriti se do zadnjega
    to be in at the finish priti v zaključni del tekme