Franja

syncopō -āre -āvī (syncopē) onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: P. Veg. — Od tod syncopātus 3 (syncopē 2.) nezavesten: P. Veg.

šȁrgan m gl. šarka 2.

šàšovina ž gl. šaša 1. in šaša 2.

širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended

na dolgo in na široko far and wide
reka je 2 milji široka the river is two miles wide

širòk large, vaste, ample, grand

2 metra širok deux mètres de large, large de deux mètres
za tri prste širok d'une largeur de trois doigts, large de trois doigts
široka publika le grand public
širji je ko dalji aussi long que large
za palec širok de la largeur d'un pouce

širòk ancho; amplio

2 m širok dos metros de ancho
za prst širok de un dedo de ancho
široke mase, množice las masas
široka publika público m muy variado
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
padel je, kot je dolg in širok cayó tendido a la larga; cayó de plano
biti preširok (obleka, čevlji) venir (ali ir ali estar) muy ancho

škúljati se škûljām se dial. kamenčkati se, prim. škulj 2.

šljȉvārskī -ā -ō slivarski, gl. šljivar 1. in šljivar 2.

šljivárstvo s slivarstvo, gl. šljivar 1. in šljivar 2.

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

štipéndija scholarship; foundation; VB exhibition; bursary

štipéndija za znanstveno delo research grant, fellowship, scholarship
za 2 leti podeljena štipéndija a scholarship tenable for two years
imeti štipéndijo to hold a scholarship
potegovati se za štipéndijo to enter (ali to put in, to try) for a scholarship

štȑkālj m zool. gl. štrk 2.

tailed [téild] pridevnik
repat, ki ima rep

long-tailed dolgorep
a short-tailed cat mačka s kratkim repom
tailed rhyme rima v 1. in 2. stihu, v 3. in 4. stihu (zlasti v narodni pesmi)

tenable [ténəbl] pridevnik
vojska (u)branljiv; obdržljiv; podeljen

a scholarship tenable for 2 years za dve leti podeljena štipendija

Tertulliānus -ī, m Tertuliján, poseb.

1. Q. Septimius Florens Tertullianus Kvint Septimij Florens (Florent) Tertulijan iz Kartagine, cerkveni oče (konec 2. in začetek 3. stol. po Kr.): Lact., Isid. — Od tod subst. Tertulliānistae -ārum, m tertulijanísti, tertulijánovci, Tertulijánovi pristaši (privrženci): Isid.

2. pravnik Septimija Severa: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Kot adj. Tertulliānus 3 Tertulijánov = podan od Tertulijana: senatus consultum Dig., Ulp., Cod. I.

težèk pesant, lourd , (bolezen) grave, sérieux , (težaven) pénible, difficile, ardu, dur; gros

težka artilerija artillerie ženski spol lourde
težka atletika poids et haltères
težka bolezen maladie ženski spol grave
težki boj dur (ali rude) combat, combat acharné
težko delo travail moški spol dur, difficile, pénible, ardu
težki kamion camion moški spol (ali poids moški spol) lourd
težki motor grosse moto
težki porod accouchement moški spol laborieux
težka prtljaga gros bagage
s težkim srcem le cœur gros (ali lourd)
težek kot svinec lourd comme du plomb
težki top canon moški spol de gros calibre
težki udarec coup moški spol dur, figurativno rude coup
težka usoda sort moški spol cruel
imeti težko glavo avoir la tête lourde
biti 2 funta težek peser deux livres
biti v težkem položaju être dans une situation difficile

Thallus² -ī, m (Θαλλός) Tálos

1. grški zgodovinar v 1. ali 2. stoletju pr. Kr., avtor zgodovine Sirije (od osvojitve Troje do 167. olimpi(j)ade): Tert., Lact.

2. mehkužni in pohotni Katulov sodobnik: Cat.

Thorius 3 Tórij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je

1. Spurius Thorius Balbus Spurij Torij Balb, tribunus plebis l. 111, ki je predlagal po njem imenovani zemljiški zakon (lex Thoria), da naj posestniki državnega zemljišča (ager) ne plačujejo nobene dajatve (dače) državnim zakupnikom: lex Thoria Ci. (De oratore 2, 284).

2. udeleženec vojne s Sertorijem: Fl.

Tītyrus -ī, m (Τίτυρος) Títir, pastirsko ime v Teokritovih idilah in Vergilijevih eklogah: V.; apel. = pastir: sit Tityrus Orpheus V.; meton.

1. Tityrus (= Bucolica) et fruges (= Georgica) Aeneiaque arma (= Aeneis) legentur O. (Vergilijeve ekloge se začenjajo z besedo Tityre, njegova Eneida z besedo Arma).

2. Vergilij: felix, qui vilis pomis mercaris amores! huic licet ingratae Tityrus ipse canat Pr. (2, 34, 72).