Franja

precōce agg. prezgoden, zgodnji:
frutti precoci zgodnje sadje
ingegno precoce zgodnji, zgodaj dozoreli um
vecchiaia precoce prezgodnja starost

Preis, der, (-es, -e)

1. beim Kauf: cena

2. (Belohnung) nagrada; (Lob) hvala, pohvala einen guten Preis machen ponuditi za ugodno ceno; Preise auszeichnen označiti cene; einen Preis aussetzen auf razpisati nagrado; hoch/gut im Preis stehen imeti dobro ceno; im Preis erhöhen/herabsetzen zvišati/znižati ceno; im Preis zurückgehen: X geht im Preis zurück Xu cena pada; mit dem Preis zurückgehen spuščati ceno; um jeden Preis za vsako ceno, na vsak način; um keinen Preis za nobeno ceno, za noben denar; unter Preis pod ceno; zum Preis von (X Mark) po ceni (X mark), po (X mark) za kos; zu festen Preisen po fiksnih cenah; wie der Preis, so die Ware za malo denarja malo muzike

prepira|ti se (-m se) streiten (mit), Streit haben (mit), Krach haben (mit); z usodo: hadern
prepirati se za prazen nič sich um des Kaisers Bart streiten

pridobi|ti (-m) pridobivati

1. (postati boljši, dobiti boljši videz ipd.) gewinnen (z durch)

2. (dobiti) bekommen, erlangen, izkušnje: erwerben (dodatno dazuerwerben, hinzuerwerben); dovoljenje, soglasje: einholen (eine Stellungnahme einholen); (priskrbeti si) sich verschaffen
pridobiti: z branjem erlesen
z delom erarbeiten
z dobrikanjem erschmeicheln
z izsiljevanjem erpressen
z zvijačo erlisten
po hudih težavah abringen (jemandem (etwas))
s hlinjenjem erheucheln
s poroko erheiraten
s prevaro erschleichen
pridobiti na času Zeit gewinnen
pridobiti prednost/korist sich Vorteile verschaffen
pridobiti si izkušnje Erfahrungen machen, die Erfahrung machen, [daß] dass …
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um
pridobiti si domovinsko pravico sich einbürgern

3.
pridobiti za kaj koga gewinnen für, svojo stran auf seine Seite bringen, für sich einnehmen

4. tehnika gewinnen, rudarstvo abbauen, kemija darstellen
|
kar je kdo pridobil sam selbsterworben

pridobivanj|e srednji spol (-a …)

1. izkušenj: die Aneignung

2. der Erwerb; koga za kaj: das Gewinnen, die Gewinnung, der Überredungsversuch; novih članov, delavcev ipd: die Anwerbung

3. tehnika die Gewinnung, die Produktion, die Erzeugung, rudarstvo die Förderung, kemija die Darstellung, die Aufbereitung, v metalurških obratih: die Verhüttung; (energije Energiegewinnung, jekla Stahlerzeugung, nafte Erdölproduktion, Ölgewinnung, plina Gasgewinnung, rude Erzgewinnung, Erzabbau, Erzbergbau, sladkorja Zuckergewinnung, soli Salzgewinnung, kamene soli Salzbergbau, srebra Silbergewinnung, vode Wassergewinnung, zemeljskega plina Erdgasförderung, zemljišč Landgewinnung, železa Eisengewinnung)
pridobivanje kopnega die Auflandung
pridobivanje svile der Seidenbau
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens, von Grundstücken)
pridobivanje surovin (primarna produkcija) die Urproduktion
pridobivanje slada die Malzbereitung
figurativno za pridobivanje časa um Zeit zu gewinnen, hinhaltend

prijeti¹ [é] (primem) prijemati

1. z rokami: greifen, fassen, anfassen, packen, ergreifen; (etwas) in die Hand nehmen
prijeti koga pod roko sich einhängen/einhaken/unterhaken (bei)
prijeti koga okrog pasu (jemanden) um den Leib fassen
prijeti koga okrog ramen (jemandem) die Hand um die Schulter legen
prijeti koga za vrat (jemanden) am Kragen nehmen/ packen
figurativno prijeti koga za besedo (jemanden) beim Wort nehmen
prijeti koga za glavo (jemanden) beim Kopf nehmen
prijeti koga za roko (jemanden) an der Hand nehmen
prijeti koga za ušesa (jemanden) bei den Ohren nehmen

2. (učinkovati) greifen; pri zaviranju: eine hohe Bremswirkung haben
medicina terapija je prijela (der Kranke) spricht auf die Behandlung an

3. ribe za trnek: anbeißen
figurativno prijeti za vabo den Köder anbeißen/an den Köder beißen

4.
figurativno (trdo) prijeti koga (jemanden) an die Kandare nehmen, in die Mache nehmen

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prodóren (-rna -o) adj.

1. penetrante, incisivo:
prodoren pogled sguardo penetrante

2. pren. acuto, fino, fulgido, vivido:
prodoren um, duh un ingegno, uno spirito fino, fulgido, acuto

3. knjiž. fenomenale, eccezionale, straordinario:
prodoren uspeh un successo fenomenale

pronícav (-a -o) adj.

1. acuto, fine:
pronicav um ingegno acuto

2. pren. acuto, penetrante:
pronicav glas suono penetrante

3. filtrante, insinuante

pronto

A) agg.

1. pripravljen

2. hiter, nagel; takojšen; živ, živahen:
cemento a pronta presa hitrovezni cement
effetto pronto takojšen učinek
pronto soccorso med. prva pomoč
ingegno pronto živahen um
pagare a pronta cassa plačati takoj (ob prejetju blaga)

3. nagnjen:
essere pronto all'ira biti nagle jeze

B) inter.

1. ptt halo

2.
pronti pl. šport pripravljeni

prosim [ó] prositi; bitte
lepo prosim bitte sehr!
prosim obrnite bitte wenden (b. w.)
prosimo za odgovor um Antwort wird gebeten (u. A. w. g.)

prositi (prósim) zaprositi

1. bitten (za kaj um, za koga - milosti ipd. : für)
prositi koga, naj … -bitten
(pride sem herbitten, dol hinunterbitten, herunterbitten, gor heraufbitten, hinaufbitten, ven herausbitten, noter hereinbitten)
prositi za besedo ums Wort bitten, sich zum Wort melden
prositi za milost um Gnade bitten
prositi za nasvet um Rat bitten/befragen
prositi za ples zum Tanz bitten (smem prositi? darf ich bitten?)
prositi za roko (um die Hand) anhalten
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
prositi za življenje um sein Leben bitten
prositi odpuščanja um Vergebung bitten, Abbitte leisten

2. ogovoriti zaradi česa: ansprechen/anreden (um)

3.
milo prositi flehen

4. pisno, s prošnjo: einen Antrag stellen/einreichen, (etwas) beantragen, einen Gesuch einreichen, ersuchen (um)
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

5. pes ipd.: schön machen

6.
dati se prositi sich spreizen gegen (etwas)
| ➞ → rotiti

prsi¹ ženski spol množina

1. anatomija, živalstvo, zoologija die Brust
… prsi Brust-
(obseg die Brustweite, der Brustumfang)
širina prsi die Brustbreite (za širino prsi um Brustbreite)
segajoč do prsi brusthoch
v višini prsi in Brusthöhe
v prsih/okoli prsi in der Brustgegend
težave v prsih medicina Brustbeschwerden množina
tiščanje v prsih medicina die Brustbeklemmung
imeti slabe prsi (pljuča) schwach auf der Brust sein
izviti se iz prsi vzdih: sich aus der Brust ringen

2. kos mesa: die Brust (telečje Kalbsbrust)

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

puli|ti (-m)

1. zob, žebelj: (einen Zahn/Nagel) ziehen/ ausziehen; las: ausziehen, auszupfen, herausreißen; obrvi: auszupfen; kuri perje: ausrupfen, rupfen; agronomija in vrtnarstvo korenček ipd.: ziehen
figurativno puliti si lase od obupa: sich die Haare ausraufen

2.
figurativno puliti se za kaj sich reißen um
za X se ljudje kar pulijo X findet reißenden Absatz

quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti

quebrar um monte izkrčiti gozd
quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
quebrar con uno prelomiti s kom
eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
quebrarse la cabeza glavo si beliti
quebrarse los ojos oči si pokvariti

quōque-versus (quoque-versum), adv. (ixpt. = quō-que³ in adv. pt. pf. glag. vertere) = quōquō-versus (-um): C.

Rache, die, (-, ohne Plural) maščevanje; Rache nehmen an maščevati se (komu); blutige Rache nehmen krvavo se maščevati; nach/um Rache schreien (glasno) terjati maščevanje

ram|a¹ ženski spol (-e …) anatomija die Schulter
šport prosta rama der Freiarm
medicina izpah rame die Schulterverrenkung
figurativno z ramo ob rami Schulter an Schulter, Seite an Seite, Mann an Mann
obesiti čez ramo torbico ipd.: (sich) umhängen
zadeti na ramo breme: schultern, aufschultern
rame množina Schultern množina
ozke rame schmale Schultern
ki ima ozke rame schmalschultrig
povešene rame Hängeschultern
čez rame um die Schultern
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
vzeti na svoje rame figurativno auf seine Schultern nehmen
zadeti na rame breme: schultern
šport stoja na ramah der Schulterstand
| ➞ → rame

rame srednji spol (raména …) anatomija die Schulter
do ramen bis zu den Schultern, dolg: schulterlang
(do višine ramen) bis in die Schulterhöhe
ki ne pokriva ramen obleka: schulterfrei
ogrniti okrog ramen um die Schultern legen
potegniti glavo med ramena sich ducken
z rameni mit den Schultern
kroženje z rameni šport das Schulterkreisen
potrepljati po ramenih koga: (jemandem) auf die Schulter klopfen
| ➞ → rama