lumbago moški spol bolečine v križu (ledjih)
lump2 [lʌmp]
1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)
2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)
if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj
lȕmpenproletarìjāt -áta m slabš. lumpenproletariat, deklasirana družbena plast v kapitalizmu
lumper [lʌ́mpə] samostalnik
pristaniški delavec; kdor zmeče vse v en koš; podjetnik, ki prevzame vsako delo in ga razdeli med svoje sodelavce
lūna1 -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)
1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.
2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.
3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.
Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.
lunette [lünɛt] féminin (= lunette d'approche) daljnogled; okroglo strešno okence; odprtina v straniščnem sedežu; (= lunette astronomique) teleskop
lunettes pluriel, paire féminin de lunettes očala, naočniki; plašnice (za konja)
lunettes d'automobiliste, contre la neige, protectrices, solaires (ali: de soleil) šoferska, protisnežna, zaščitna, sončna očala
châsse féminin de lunettes okvir za očala
étui masculin à lunettes etui, tulec za očala
serpent masculin à lunettes naočarka (kača)
il a mis ses lunettes de travers (figuré) on je na nepravi poti, se moti
regarder par le gros bout de la lunette (figuré) pomanjševati, podcenjevati
se servir de la bonne lunette (figuré) spoznati se (na)
mettez, chaussez mieux vos lunettes! pazite malo bolje! poglejte bolje!
lungengängig ki prodira v pljuča
lungodegēnte m, f med. bolnik, bolnica z dolgim stažem v bolnišnici
lunule [lünül] féminin polmesec; polkrožna belina na začetku nohta; madež v obliki polmeseca
lupárac -rca m
1. sneg v velikih kosmih: napolju je padao luparac
2. posušena riba
lurk [lə:k]
1. neprehodni glagol
prežati, skrivati se, pritajiti se; biti v podzavesti
2. samostalnik
zaseda, prežanje; skrivališče
on the lurk v zasedi
luron, ne [lürɔ̃, ɔn] masculin veseljak, brezskrbnež; velik podjetnež v ljubezni
gai luron vesel bratec; féminin pogumna, krepka, postavna ženska
lúša ž ljubk.
1. pipica: zapalio je -u
2. sladkarija v obliki pipice
lušìjati -ām dial. prati v lugu
lûškī -ā -ō iz loga, v logu, loški: -o drvo; -e trešnje
lutārius 3 (lŭtum)
1. v grezu (grezi, blatu) živeč: testudo Plin.
2. od greza (grezi, blata) živeč: mullus Plin.
lutēnsis -e (lŭtum2) v grezu (grezi, blatu) živeč, se nahajajoč: Plin.
lutēscō -ere (lŭtum) zamočviriti se, postati močviren (blaten), spremeniti se v močvirje (blato): Col., Furius ap. Gell. et ap. Non.
lutrìjāš -áša m igralec v loteriji
lutrijàšica ž igralka v loteriji