Franja

Geschäftszeit, die, čas obratovanje, delovni čas; Geschäftszeit von X bis Y odprto od X do Y

gestātōrius 3 (gestāre)

1. ki je za nošnjo, nosilen, prenosen: sella g. SUET., VULG. prenosni stol (lectica pa je nosilnica = prenosna postelja, prenosni blazinjak). Od tod subst. gestātōria -ae, f prenosni stol, nosilnica: SID.

2. gestātōrium -iī, n = gestātōria -ae, f: VULG.

3. gestātōria -ōrum, n nosilni drogovi, poverki: AUG.

gestern včeraj, gestern [abend] Abend včeraj zvečer; gestern morgen/Morgen včeraj zjutraj; von gestern od včeraj, včerajšnji; von gestern Ansichten: zastarel, včerajšnji; nicht von gestern sein ne biti od včeraj (ne biti naiven)

Gesundheit, die, (-, ohne Plural) zdravje; bei Gesundheit sein biti zdrav; sich einer guten Gesundheit erfreuen biti trdnega zdravja; von Gesundheit strotzen pokati od zdravja; Gesundheit!/zu Gesundheit! Na zdravje!; auf die Gesundheit trinken piti na zdravje

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

Getae -ārum, m (Γέται) Geti, bojevito traško pleme, s svojimi sosedi Daki sorodno ali celo istovetno, ki je sprva bivalo ob Hemu (= Balkan) na obeh straneh reke Istra (= Donava); makedonski kralji so ga potisnili na severno stran reke. Pod Decebalom so bili Geti mogočen narod, vendar jih je rim. cesar Trajan l. 106 po Kr. popolnoma premagal: CI. EP., V., H., O., SEN. TR., MEL., PLIN. Sg. Geta -ae: AUS., VEN., ali Getēs -ae, abl. -ā, m (ὁ Γέτης): O., LUCAN., STAT., SID. Get, večinoma kolekt. Geta Get(a) kot suženjsko ime: KOM.; kot rim. priimek, npr. C. Licinius Geta Gaj Licinij Get(a), konz. l. 116, cenzor l. 108: CI.; apoz.: poëta Getes O. ali Getes Hebrus SEN. TR. getski. – Od tod

1. adj. Geticus 3, adv. -ē, getski, pesn. = traški: arma, sermo, gens O., lyra STAT. = Orfejeva, Getice loqui O.

2. subst. Getis -tidis, f Getka, getska žena: SID.

getragen ➞ tragen Musik portato (nošeno); getragen sein von temeljiti na; getragen von X X je nosilec; getragen von einem Gefühl: gnan od (občutka)

gēttito m prihodek, dohodek:
gettito delle imposte prihodek od davkov

gewiesen ➞ weisen; auf etwas gewiesen sein biti odvisen od (česa), morati misliti na (kaj)

gezeichnet: gezeichnet werden von imeti pečat (česa), biti zaznamovan od (česa)

giallo

A) agg.

1. rumen:
un mazzo di fiori gialli šopek rumenih rož
farina gialla koruzna moka
razza gialla rumena rasa
pericolo giallo rumena nevarnost
sindacati gialli pren. delodajalski sindikati
essere giallo dalla rabbia pren. pozeleneti od jeze

2. med.
febbre gialla rumena mrzlica

3. kriminalen (roman, film)

4.
stampa gialla senzacionalistični tisk

B) m

1. rumena barva

2. rumenjak

3. kriminalka (roman, film); zapleten kriminalni primer

4. rumenokožec

5. kem. rumenilo:
giallo di cromo kromovo rumenilo

gíbati (gíbljem)

A) imperf.

1. muovere

2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore

B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.

1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua

2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime

3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni

gib|ati se (-ljem/-am se) sich bewegen
astronomija gibati se okoli X sich bewegen um X, laufen um X
tehnika (teči) laufen
gibati se od … do …/med … in … cene, temperature, količine: liegen zwischen … und …
gibati se v določenih okvirih figurativno sich in (festen) Bahnen bewegen

giberne [žibɛrn] féminin, vieilli torba za naboje

avoir le bâton de maréchal dans sa giberne imeti možnost od navadnega vojaka napredovati v najvišji čin, imeti možnost za dosego visokega položaja

Gigās (gigās, gigāns), -antis, m (Γίγας)

1. Gigánt: O., VAL. FL., BOET. (s soobl. gigāns), acc. Giganta: MART., STAT., SIL.; večinoma v pl. Gigantēs -um, m (Γίγαντες): CI., LUCR., H., MEL., SUET.; acc. Gigantas: O., MART., SIL. Gigánti, sinovi Tartarja in Zemlje (Γαῖα), po HOM. divji velikani na bajnem Zahodu; Jupiter jih je pokončal zaradi njihovih hudobij. Aleksandrijska doba je te Gigante pomešala s Titani in tako je nastal mit o boju Gigantov z bogovi (Gigantomachia, Γιγαντομαχία), po kateri so kačjenogi (anguipedes) Giganti olimpske bogove napadli na flegrajski poljani (Phlegra pri kampan(ij)skih Kumah) ali na drugih vulkanskih krajih, vendar jih je Jupiter pobil s strelami (= upor neuravnanih naravnih sil zoper red v naravi!).

2. metaf. velikan, orjak sploh: VULG., ISID. – Od tod

1. adj. Gigantēus 3 (Γιγάντειος)
a) gigantski, Gigantov (gen. pl.): sanguis PS.-V. (Culex), triumphus H., bellum tropaea O., ora litoris PR. (na flegrajski poljani).
b) metaf. velikanski, orjaški: corpus SIL., genus VULG. rod velikanov.

2. subst. Gigantomáchia -ae, f (Γιγαντομαχία) Boj Gigantov, naslov Klavdijanove (Claudius Claudiānus) pesnitve.

gīgnō -ere, genuī, genitum (reduplicirana obl. star. glag. genō -ere, prim. gr. γενέτωρ = lat. genitor, gr. γίγνομαι rodim se, nastajam, postajam, γένος = lat. genus rod, gr. γένεσις rojstvo, rod, nastanek, γόνος rojstvo, pokolenje, γνωτός brat, lat. gēns, genius, genitālis, genuīnus, in-genuus, Gnaeus, beni-gnus, mali-gnus, nāscor [iz *gnāscor], nātus, nātiō, nātūra, naevus, idr.)

1. roditi, zaroditi, zaploditi, ustvariti: Romule, qualem te patriae custodem di genuerunt ENN., sextus hic (Hercules) ex Alcmena quem Iuppiter genuit CI., nec Hecubam causam interitus fuisse Troianis, quod Alexandrum genuerit CI., pisces ova, cum genuerunt (so znesle), relinquunt CI., Aeneam Anchisae Venus genuit V., Maiā genitus (= Mercurius) V. Majin sin, dis genite et geniture deos V., genitus Amphione O. Amfionov sin, genitus de sanguine nostro, genitus de semine Iovis O., me pater ex alia (z drugo) genuit O., vaccam e terra genitam O., qui te genuere O. roditelji, starši, me subditum et pellice genitum appellant L., (M. Antonius) perdundae pecuniae genitus S. FR., vir demerendis hominibus genitus VELL., adulescentis in omnium virtutum exempla geniti VELL., omne potens animal leti genitumque nocere LUCAN., quaecumque animal pariunt, in capita gignunt PLIN.; o posinovljencu: Caesar tantum genuit virum (= Octavianum) O.; abs.: ut in gignendo ... perfacile appareat CI., hae, quae gignunt CELS.; pren.: ad maiora enim quaedam nos natura genuit CI., deus animum ex sua mente et divinitate genuit CI. je ustvaril, (Athenae) cum genuere virum talicum corde repertum LUCR.

2. (o stvareh) dajati sadove (plodove), roditi, obroditi: tellus florem de caespite gignit O., India eos (ferullos) gignit PLIN. daje; v pass.: quae in terris gignantur CI. ali Corycium nemus, ubi crocum gignitur CU. = raste; od tod subst. pt. pr. med. gīgnentia -ium, n rojevajoče naravne moči, organska telesa, rastlinstvo, rastlinje: AP., LACT. loca ... nuda gignentium S. brez rastlinstva.

3. metaf. roditi = ustvariti, narediti, povzročiti, vzbuditi, storiti, delati: haec ipsa virtus amicitiam gignit CI., qui ... genuit in hac urbe dicendi copiam CI., gignis nobis novas praeceptiones CORN., ludus enim genuit trepidum certamen et iram H., alium sitim gignit PLIN. povzroča žejo, užeja, mel gignit insaniam PLIN., probationes, ... quas (orator) ... quodam modo gigneret Q.; v pass. roditi se = nastati, postati, izhajati, prihajati, izvirati: Plato eas (sc. ἰδέας) gigni negat CI., intellegamus naturā gigni sensum diligendi CI., perturbationes omnes gignuntur ex ea (intemperantia) CI., cum ipse sui generis initium ... ab se gigni ... vellet CI., ex hac maxima libertate tyrannis gignitur CI., de gignenda sapientia GELL.

gimnastika samostalnik
1. (šport) ▸ torna, gimnasztikaPovezane iztočnice: orodna gimnastika, ritmična gimnastika, športna gimnastika, športnoritmična gimnastika

2. (telovadba) ▸ gimnasztika, tornaPo teku naj sledi še 5 od 10 minut gimnastike oz. razteznih vaj. ▸ A futás után következzen még 5–20 perc gimnasztika, illetve nyújtás.
Povezane iztočnice: korektivna gimnastika, ortopedska gimnastika, očesna gimnastika, terapevtska gimnastika, vodna gimnastika

gíniti ginévati to pine (za for); to languish (for); to die (of); to die away, to perish

gíniti, ginévati od žeje to be parched with thirst
gíniti, ginévati od ljubezni to be lovesick

gíniti perecer; decrecer; consumirse

giniti od žeje consumirse de sed

giōia¹ f veselje, radost, sreča:
non stare in se dalla gioia biti ves iz sebe od veselja
piangere lacrime di gioia jokati od veselja
essere pazzo di gioia biti presrečen
darsi alla pazza gioia noro se zabavati
gioia mia! mili moj!, mila moja!