Franja

oblectātiō -ōnis, f (oblectāre) razveseljevanje, radost, veselje, užitek, slast, zabava: Ps.-Q., Ap., Aus., Lamp., M. idr., beatae vitae, animi Ci., requies plena oblectationibus Ci. poln užitka, (sc. gladiatores cadunt) oblectationi oculisque (ἓν διὰ δυοῖν) T. kot paša za oči, da si gledalci napasejo oči, incipio ex hoc genere studiorum non solum oblectationem, verum etiam gloriam petere Plin. iun.; v pl.: ingenuae ex doctrina oblectationes Ci., oblectationibus deseror Ci. ep., detractis oblectationibus, quas ipsae occupationes discurrentibus praebent Sen. ph., coepi reputare maximos oratores hoc studii genus et in oblectationibus habuisse et in laude posuisse Plin. iun., demus igitur alienis oblectationibus veniam, ut nostris impetremus Plin. iun., inter has oblectationes ludicras popularium Ap.

oblečen [é] (-a, -o) angezogen (najbolje bestangezogen); v kaj: gekleidet in, -gekleidet (belo [weißgekleidet] weiß gekleidet, temno [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet); za silo, lahko: bekleidet (le za silo v spodnjice nur notdürftig mit einem Slip bekleidet, lahko leicht bekleidet, leichtbekleidet)
oblečen kot Indijanec im Indianerkostüm
oblečen v kožuh bepelzt
oblečen v oklep geharnischt
biti oblečen v (etwas) anhaben

obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

dobro obléčen well-dressed, well-clad
borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
napol obléčen half dressed, half-clad
nemarno obléčen slovenly, slatternly
okusno obléčen smartly dressed
prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
tiptop obléčen dressed up to the nines
svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
ona je obléčena v črnem she is in mourning
najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best

obléči to put on; to pull on; (hitro) to slip on; to clothe; to don

obléči se to dress (oneself), to put on clothes; to clothe oneself
otroke spodobno obléči to clothe the children decently
obleci se! get dressed!
obléči se kot mornar to dress up as a sailor

obligātiō -ōnis, f (obligāre)

1. vezanje, od tod metaf. kot jur. t.t. obveza, obveznost, zavezanost, poroštvo: pecuniae obligatio Ci. ep., obligationes ex contractu aut re contrahuntur aut verbis aut consensu G., obligationis tamen onere praetoris auxilio non levabitur Dig.

2. „zvezanost“, zraščenje jezika: cui nomen Battus propter linguae obligationem fuit Iust. ker je imel zraščen jezik; od tod metaf. kot jur. t.t.
a) dolžniško, terjatveno razmerje med upnikom in dolžnikom: Icti.
b) zastavna pravica, zastava: Icti.

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

oblique¹ [əblí:k] pridevnik (obliquely prislov)
poševen, nagnjen; posreden, indirekten; neodkrit, sprijen
botanika nesomeren (list)
slovnica odvisen

matematika oblique angle poševen (oster, top) kot
oblique oration (ali speech) indirektni govor
slovnica oblique case odvisen sklon (vsak sklon razen nominativa in vokativa)

oblīquitās -ātis, f (oblīquus)

1. poševna smer, poševnost: Plin., nullus sinus, nulla o. Plin. iun. noben kot.

2. metaf. prikritost, dvoumnost, dvoličnost: oraculi Prisc., urbana Aug.

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

obljubíti prometer

kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips

oblóčen (-čna -o) adj.

1. ad arco:
arhit. obločni kot unghia

2. elektr.
obločna luč, svetilka lampada ad arco
metal. obločna peč forno ad arco
obločno varjenje saldatura ad arco

oblóga (-e) f

1. rivestimento; ekst. strato; grad. impianellato:
lesena, marmorna obloga rivestimento di, in legno, di, in marmo
toplotna, zaščitna obloga rivestimento termico, protettivo
grad. obloga iz deščic perlinato

2. gastr. contorno; guarnizione:
pečenka s krompirjem kot oblogo arrosto con guarnizione di patate

3. (obkladek) impacco; med.
topla obloga fomento
med. obloga (na jeziku) patina della lingua
med. zobna obloga patina dei denti
avt. (zavorna) obloga disco del freno

obnêsti se to be (ali to prove) effective, to take effect, to stand the test; to turn out well; (uspeti) to be a success, to succeed, to be successful

kot stotnik se ni obnesel he was not a success as captain
sijajno se obnêsti se to behave splendidly
dobro se obnêsti se (se izkazati) to acquit oneself well

ob-nūntiō -āre -āvī -ātum (ob in nūntiāre) javiti (javljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), zlasti kaj slabega: primus sentio mala nostra, primus rescisco omnia, primus porro obnuntio Ter.; poseb. kot avgurski t.t. javiti (javljati), naznaniti (naznanjati) kako zlovešče božje znamenje, da se prepreči kako dejanje: lege autem agraria promulgata obnuntiantem collegam armis foro expulit Suet., o. consuli Ci., Paulus, cum ei sua sponte cunctanti pulli quoque auspicio non addixissent, nuntiari iam efferenti porta signa collegae iussit L.

oboa samostalnik
1. (pihalo) ▸ oboa
2. (igranje na oboo) ▸ oboa
3. (kdor igra oboo) ▸ oboa, oboajátékos
Z orkestrom je sodelovala že kot študentka, prvič kot četrta oboa v Posvetitvi pomladi Stravinskega. ▸ Már egyetemi hallgatóként együttműködött a zenekarral, először Sztravinszkij Tavaszszentelőjében negyedik oboistaként.

obodn|i [ó] (-a, -o) Peripherie-
obodni kot matematika der Peripheriewinkel, der Umfangswinkel
obodna hitrost fizika die Umfangsgeschwindigkeit
obodni beton der Ortbeton
obodno pasovje das Rahmenwerk
obodne stene množina die Wandung

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene