Franja

nympha -ae, f (gr. νύμφη, gl. nūbō)

1. nevesta, mlada zakonska žena, mladenka, deklica, poseb. kot ljubica koga: grata ferunt nymphae pro salvis dona maritis O., se quoque nimpha tuis ornavit Iardanis armis O., Oebalis nympha (= Helena) O., nuptam Graeci appellant νύμφην Fest.

2. occ. nympha (Nympha), tudi nymphē -ēs, f nimfa, vila. Nimfe, Jupitrove hčere, polboginje, so poosebljene naravne sile, imenovane različno po svojih bivališčih v vrelcih, rekah, jezerih, gozdih, logih, drevesih, dupljah, na gorah in travnikih (prim. Nāïas, Nāïs, Nērēis, Orēas, Dryas, Hamadryas): si di sunt, suntne etiam Nymphae deae? Ci., qui aedem Nympharum incendit Ci., silvestria templa nympharum Lucr., Laurentes Nymphae, genus amnibus unde est V., Pelagi nymphae ali nymphae marinae, nymphae Pactolides, nymphae infernae paludis ali Avernales nymphae, nympha Pēnēis (= Daphne), Maenalis n. (= Carmenta), vocalis nymphe kličoča nimfa = Jeka (Eho), invenies, qui te (sc. Annam Perennam) nymphen Atlantida dicant O., nympharum habitu Suet.; nymphae Libethrides (gl. Lībēthrides) V. muze, ki so jim bili posvečeni navdušujoči vrelci; pesn. meton. morska voda: canaque sulphureis nympha natatur aquis Mart. (po nekaterih izdajah lympha).

3. buba, zlasti čebelina: cetera turba cum formam capere coepit, nymphae vocantur, ut fuci serenes aut cephenes Plin. (11, 48), fetus ipse inaequalis ut barbaris: alius evolat, alius in nympha est, alius in vermiculo, et autumno, non vere, omnia ea Plin. (11, 71).

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

o, O m, f (črka) o:
o minuscola, O maiuscola mali o, veliki O
o come Otranto o kot Ormož (pri črkovanju)
tondo come l'O di Giotto popolnoma okrogel; pren. butast

ob¹ in Fragesätzen: ali; ob auch pa četudi; als ob kot da (bi); Na ob! Pa še kako!, Seveda!; Und ob! Jasno! Še vprašaš!

obád (-a) m zool. tafano (Tabanus bovinus); assillo:
nadležen kot obad molesto come un tafano

občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

2. sentire, provare, capire

3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.

občutno prislov
(precej; znatno) ▸ érezhetően, érzékelhetően Občutno se je podražilo tudi ogrevanje stanovanja v bloku. ▸ A társasházi lakások fűtése is érezhetően megdrágult.
Večje preglavice kot sneg pa je povzročal močan veter, ki je občutno zmanjšal vidljivost. ▸ A havazásnál nagyobb gondot okozott az erős szél, amely jelentősen csökkentette a látási viszonyokat.
Zeleni čaj lahko zdravljenje prehlada občutno skrajša. ▸ A zöld tea jelentősen lerövidítheti a náthából való felgyógyulást.
Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. ▸ A többi technológiai vállalat részvénye is érezhetően veszített értékéből pénteken.
Tudi plače so zdaj občutno višje kot v preteklosti. ▸ A bérek is érzékelhetően magasabbak, mint a múltban.
Gostje so prvič občutneje povedli s 13:9 in nato s 20:14. ▸ A vendégek 13:9-es és 20:14-es állásnál tettek szert érzékelhetőbb előnyre.
V noči na nedeljo bo od severovzhoda k nam začel pritekati občutno hladnejši zrak. ▸ Vasárnap este északkelet felől érezhetően hűvösebb levegő érkezik.

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

oben zgoraj, nach oben gor, navzgor; von oben od zgoraj; von oben herab figurativ zviška; (in einer hohen Stellung usw.) na vrhu; wie oben kot zgoraj, kot prej (omenjeno); oben herum zgoraj; von oben bis unten od vrha do tal, od glave do peta; von oben nach unten od zgoraj navzdol; oben am Tisch na čelu mize; oben hui, unten pfui zgoraj juhej, spod rajši ne glej

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

obeša|ti [é] (-m) obesiti (ständig/lange/immer wieder) aufhängen, hängen
figurativno obešati se na vsakega dedca jeder Hose nachlaufen
obešati se kot klop wie eine Klette an (jemandem) hängen
| ➞ → obesiti

obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes

on napravi več kot obeta he is better than his word
ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
dobro se obeta it augurs well
obétati lep razvoj to shape well

običajno gewöhnlich, gemeinhin, normalerweise; für gewöhnlich, im Normalfall
kot običajno wie gehabt
običajno kaj delati: pflegen zu …

običajno prislov
(v večini primerov) ▸ általában, rendszerint, szokás szerintBolezen običajno v nekaj dneh mine. ▸ A betegség általában néhány napon belül elmúlik.
Rehabilitacija je običajno dolgotrajen proces, ki pa daje dobre rezultate. ▸ A rehabilitáció rendszerint hosszadalmas folyamat, amely azonban jó eredményeket hoz.
Drugačna je od deklet, s katerimi se je običajno videval. ▸ Más, mint azok a lányok, akikkel rendszerint találkozott.
Napetost je večja kot običajno. ▸ Nagyobb a feszültség, mint általában.

običájno prislov usually, habitually, generally, in general, commonly, as a rule

kot običájno as usual
Kako je kaj? - Kot običájno How is life these days? Much as usual.

običájno habituellement, communément, ordinairement; d'habitude, d'ordinaire

več kot običajno plus que de coutume

običájno usualmente; comúnmente; habitualmente

kot običajno como de costumbre

obílen abundante; copioso

več kot obilen más que suficiente
biti obilen abundar

obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
čas obiskov die Besuchszeit
dan obiskov der Besuchstag
soba za obiske das Besuchszimmer
na obisk auf Besuch
iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
vrniti obisk den Besuch erwidern
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
imeti obisk Besuch haben
kot obisk besuchsweise

oblectāmen -inis, n (oblectāre) zabava, kratkočasje, veselje: vitae Stat., oblectamina flores nato porrigere O. kot igračo; occ. tolažilo, tešilo, tolažba, uteha: sacrae sortes hominum oblectamina (po nekaterih izdajah oblenimina) O. vir tolažbe.