življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
Zadetki iskanja
- žlindr|a ženski spol (-e …) die Schlacke, Eisenschlacke, die Krätze; die -schlacke (plavžna Hochofenschlacke, rafinacijska Feinungsschlacke, Thomasova Thomasschlacke)
izpust žlindre der Schlackenstich
odstranjevalnik žlindre der Entschlacker
odstranjevanje žlindre das Entzündern
odtok žlindre der Schlackenabstich
brez pepela in žlindre schlackenfrei
ki ne tvori žlindre schlackenlos
ki tvori malo žlindre schlackenarm
ki tvori veliko žlindre schlackenreich
odstraniti žlindro entschlacken
posneti žlindro abschlacken - žveči|ti [é] (-m) prežvečiti kauen
brez volje žvečiti herumkauen auf
žvečiti s polnimi usti mampfen
ki ga je mogoče žvečiti kaubar - žvižgalen pridevnik
(o žvižganju) ▸ füttyös, fütty
Na sodišču pa je še povedal, da tudi, če bo dobil odškodnino, bo vendarle za vedno ostal brez svoje žvižgalne moči. ▸ A bíróságon az is elmondta, hogy még ha kap is kártérítést, örökre elveszíti a füttytudását. - ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
- ἀ-βασάνιστος 2 (βασανίζω) nepreizkušen, brez pretresa, brez (natančne) preizkušnje.
- ἀ-βασίλευτος 2 (βασιλεύς) brez vladarja, neodvisen, samostalen.
- ἀ-βλαβής 2 (βλάβη) 1. nepoškodovan, nepokvarjen, nedolžen (βίος). 2. neškodljiv, brez nevarnosti, ki ne prinaša škode σπονδαί – adv. ἀβλαβῶς neomajljivo, sveto, brez nevarnosti.
- ἀ-βοήθητος 2 (βοηθέω) ki se ne da rešiti, brez pomoči, neozdravljiv.
- ἄ-βουλος (βουλή) kdor si ne zna ne svetovati, ne pomoči 1. nepremišljen, neumen. 2. vnemaren, nebrižen, brez skrbi, ne skrbeč (τινί za koga).
- ἄ-βυσσος 2 (βυσσός = morska globina) ion. poet. NT; brez dna, brezdanji, neizmeren, neskončen; subst. ἡ brezdno, prepad, pekel.
- ἀ-γέλαστος 2 (γελάω) kdor se ne smeje, žalosten. – adv. ἀγελαστί brez smeha.
- ἀγενεᾱλόγητος 2 brez rodovnika, neznanega rodu NT.
- ἀ-γένειος 2 (γένειον) brez brade, golobrad.
- ἀ-γένητος 2 (γίγνομαι) (še) nerojen, brez početka, nestorjen; ne zgodivši se.
- ἀ-γέραστος 2 (γέρας) ep. brez častnega darila, neobdarovan.
- ἄ-γλωσσος 2 poet. brez jezika, nem, barbarski.
- ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.
- ἄ-γονος 2 (γονή) 1. nerojen. 2. brez otrok, nerodoviten; τόκος nesrečen porod.
- ἄ-δακρυς 2 poet. ἀ-δάκρῡτος 2 (δακρύω) 1. brez solz, brezsolzen. 2. nepomilovan, neobjokovan.