Franja

Zadetki iskanja

  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrtínčiti se to whirl; to swirl; to eddy

    v glavi so se ji vrtinčile misli ena za drugo her thoughts were in a whirl
  • vrtna jagoda stalna zveza
    1. ponavadi v množini (plod) ▸ kerti eper
    Najdražje sadje na ljubljanskih tržnicah so vrtne jagode. ▸ A ljubljanai piacokon a legdrágább gyümölcs a kerti eper.

    2. Fragaria × ananassa (rastlina) ▸ kerti eper
    Vrtne jagode pri nas na prostem zorijo junija in julija. ▸ A kerti eper nálunk júniusban, júliusban érik be a szabadban.
  • vrvéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare:
    ulice so vrvele od ljudi, na ulici je vrvelo ljudi le strade brulicavano di gente

    2. riversarsi (in massa):
    navijači vrvijo na stadion i tifosi si riversano nello stadio
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsakodneven pridevnik
    1. (ki se dogaja vsak dan) ▸ mindennapos, napi
    vsakodnevna opravila ▸ mindennapos teendők
    vsakodnevne obveznosti ▸ mindennapos kötelezettségek
    vsakodnevna uporaba ▸ mindennapos használat
    Začelo se je vsakodnevno delo v gostilni. ▸ Megkezdődött a mindennapos munka a vendéglőben.
    Sopomenke: dneven

    2. (običajen) ▸ mindennapi
    vsakodnevno življenje ▸ mindennapi élet
    vsakodnevni stres ▸ mindennapi stressz
    vsakodnevna rutina ▸ mindennapi rutin
    vsakodnevna praksa ▸ mindennapi gyakorlat
    vsakodnevne težave ▸ mindennapi nehézség
    vsakodnevne skrbi ▸ mindennapi gond
    vsakodnevni dogodki ▸ mindennapi események
    Večina prebivalcev planeta uporablja v vsakodnevnem življenju dva ali več jezikov. ▸ A bolygó lakosságának többsége két vagy több nyelvet használ a mindennapi életben.
    In kakšne so vsakodnevne izkušnje v pediatrični ambulanti? ▸ És milyenek a mindennapi tapasztalatok a gyermekgyógyászati rendelőben?
  • vsejáti to sow

    kakor si vsejal, tako boš žel as you sow, so you shall reap
  • vsekàkor adv.

    1. certamente, sicuramente, assolutamente:
    to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

    2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
    knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
    vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
    tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

    3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
    so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo
  • vsekrížem adv.

    1. alla rinfusa, in tutte le direzioni, qua e là:
    polena so nametana vsekrižem la legna è buttata là alla rinfusa
    žice so razpeljane vsekrižem i fili sono tesi in tutte le direzioni

    2. tutt'insieme, disordinatamente:
    govoriti vsekrižem parlare tutt'insieme
    vsekrižem pripovedovati raccontare in modo disordinato
  • vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
    če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
    zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
    mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
    evf. izdihniti za vselej morire
    gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate
  • vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. aspirare; succhiare; risucchiare

    2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
    pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.

    B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
    njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro
  • vsevdílj adv. knjiž. (nenehno) continuamente, costantemente; (čedalje) sempre più:
    derevesa so vsevdilj gostejša gli alberi si fanno sempre più folti
  • vsevprék adv.

    1. sottosopra, alla rinfusa; qua e là; dappertutto

    2. reciprocamente, a vicenda; tutt'insieme:
    vsevprek so se objemali in poljubljali si abbracciavano e baciavano tutt'insieme

    3. tutto, indistintamente:
    jesti vsevprek mangiare tutto
  • vsí ➞ ves

    vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
    Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows
  • vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. imporre:
    vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
    pren. vsiljevati mnenje catechizzare

    B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
    analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
    vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso
  • vsípati (-am) | vsúti (vsújem)

    A) imperf., perf. versare:
    vsipati žito v grot versare il grano nella tramoggia
    vsipati v vreče insaccare

    B) vsípati se (-am se) | vsúti se (vsújem se) imperf., perf. refl.

    1. entrare, penetrare:
    pesek se je vsipal v čevlje la sabbia pentrava nelle scarpe

    2. pren. riversarsi:
    po tekmi so se navijači vsuli v kavarno dopo la partita i tifosi si riversarono nel bar
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • vstáti to rise, to get up, to rise to one's feet, to stand up

    zgodaj vstáti to get up early, to rise with the sun
    z levo nogo vstáti (figurativno) to get out of bed (on) the wrong side
    vstáti (iz postelje) po bolezni to recover (from a sickness)
    vstáti od mize (po obedu itd.) to rise from table, to leave the table
    nihče še ni vstal (iz postelje zjutraj ipd.) nobody is stirring yet
    vsi so vstali, ko so zaigrali marseljezo (internacionalo) every one rose to his feet when the Marseillaise (the Internationale) was played
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vtihotápiti (-im) | vtihotápljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. contrabbandare, introdurre di contrabbando

    2. introdurre di nascosto, di soppiatto

    B) vtihotápiti se (-im se) | vtihotápljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. penetrare di nascosto, intrufolarsi

    2. infiltrarsi, intrudersi; pren. insinuarsi:
    v organizacijo so se vtihotapili provokatorji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori
    v srce se ji je vtihotapil obup nel suo cuore si insinuò la disperazione

    3. penetrare, introdursi:
    v knjigo se je vtihotapilo več napak nel libro si sono introdotti vari errori