Franja

Notzeichen, das, klic na pomoč, znamenje za klic na pomoč

novák m
1. novak, regrut
2. novajlija, novi član društva, radne organizacije, početnik
3. u feudalizmu novoselac na neiskrčenoj zemlji, naročito brdskoj

novālis -e (novus) neobdelan, nezoran: ager, qui intermittitur a novando, novalis dicitur Varr. praha, neobdelana njiva; od tod subst. novālis -is, f (sc. terra ali humus) in novāle -is, n (sc. solum) ledina, njiva na ledini, trznína, praha, neobdelana njiva: Col., novalis est, ubi satum fuit ante quam secundā aratione renovetur Varr., tonsae novales V., novale vacuum O., novale est, quod aeque alternis annis seritur Plin., novalis est terra praecisa, quae anno cessavit G.

2. novína = prvič orana zemlja, prvič zorana ledina: Cl., talis fere est in novalibus caesā vetere silvā Plin., ex silva novale facere Icti., dumosa novalia purgans … bis terque quaterque resulcans Ven.

3.
a) obdelovalna njiva nasploh: haec tam culta novalia miles habebit? V., diri novalia Cadmi Stat.
b) pašna površina, svet za pašo, pašniki: Col. (6, praef.).

novecentesco agg. (m pl. -chi)

1. ki se nanaša na dvajseto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na novecento:
arte novecentesca umetnost dvajsetega stoletja

novecentista

A) m, f (m pl. -ti) umet., lit.

1. pisatelj, umetnik dvajsetega stoletja

2. pisatelj, umetnik novecenta; novecentist, novecentistka

B) agg. umet., lit. (novecentistico) ki se nanaša na novecento

novecentistico agg. (m pl. -ci)

1. ki se nanaša na dvajseto stoletje

2. umet., lit. ki se nanaša na novecento

3. sodoben

novecēnto

A) agg.

1. devetsto

2. ki se nanaša na dvajseto stoletje

3. umet., lit. ki se nanaša na novecento

B) m

1. devetsto

2. dvajseto stoletje

3. umet., lit.
Novecento novecento

novellātiō -ōnis, f (novellāre) sajenje na novo; meton.: n. olivarum Aug., It. na novo sajene oljke.

novellus 3 (dvojni demin. k novus)

1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.

novìna ž
1. novost: novina filozofskog pogleda na svijet; tehničke -e; tipografske -e; zakon donosi različite -e
2. novina, novi pridelek
3. novina, na novo obdelana zemlja
4. mlaj, mladi mesec

novō -āre -āvī -ātum (novus)

1. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), prenoviti (prenavljati), v prejšnji stan da(ja)ti, postaviti (postavljati): Q., Mart., Aur., Macr. idr., animus … risu novatur Ci. se utrdi, se okrepi, se očvrsti, oživi, ipsi transtra novant V., n. ardorem L., amorem O., curam O., membra O. (o)krepiti, vulnus O. predreti, odpreti (odpirati), fata O., ingratos nullā prole novare viros O. ne zaploditi (zaplojevati) rodu neljubih mož, lymphā membra novat Val. Fl. očedi, opere, umije, pila novant Sil. priostrujejo, seditionem T., multa etiam in communi rerum usu novavit Suet. je na novo uravnal (uredil); v pass.: Plin. iun., sic rerum summa novatur semper Lucr., multa autem novantur in omni genere materiae Q.; occ. agrum, terram novare njivo, zemljo na novo orati, pomladiti (pomlajati) njivo, zemljo: ager non semel aratus, sed novatus et iteratus Ci. ampak dvakrat in trikrat (pre)orana, cultu terra novata suo O.

2. na novo tvoriti, ustvariti (ustvarjati), iznajti (iznajdevati), izumiti (izumljati): verba, quae novamus et facimus ipsi Ci., novantur verba Ci., n. tela V. novo orožje kovati, tecta V. ustanavljati (graditi) nove palače, honores V. novo čaščenje uvesti (uvajati).

3. novo, drugo obliko da(ja)ti čemu, kaj spremeniti (spreminjati), preustrojiti, preoblikovati, predrugačiti (predrugačevati), preurediti (preurejati), preustvariti (preustvarjati): nihil habui … quod putarem novandum in legibus Ci., Fortuna fidem mutata novavit V. je prelomila zvestobo, se je izneverila, quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., n. pugnam equestrem L., nomen simul faciemque O.; poseb. novare res povzročiti (povzročati) politične novotarije (politične spremembe, politični prevrat), spremeniti (spreminjati) (veljavno) ustavo (ustavno ureditev), povzročiti (povzročati), spodbuditi (spodbujati), podpihovati (politične) nemire: res novandi occasionem quaerere L., res novare velle Cu.; tako tudi: ne quid novaretur S. da bi se kaj ne spremenilo = da bi ne prišlo do poskusa kake vstaje; abs.: novandi spes S. up na spremembe, cupido novandi T.; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, preobraziti (preobražati), pretvoriti (pretvarjati): corpus, formam O.
b) kot jur. t. t. novare obligationem ali samo novare kako obvezo spremeniti (spreminjati), obvezo razveljaviti (razveljavljati) in jo nadomestiti (nadomeščati) z novo: Icti.

novodòšāvšī -ā -ē, novòdošlī -ā -ō na novo prispeli

nȍvoizabrān -a -o na novo izvoljen: -i odbor

novoìzučen -a -o na novo izučen: novoizučen kalfa, pomoćnik

novonàdošlī -ā -ō na novo prispeli

novonàstalī -ā -ō na novo nastali: -a situacija

novoorganìzīrān -a -o, novoorgànizovān -a -o na novo organiziran

novoȍsnovān -a -o na novo ustanovljen

novoòtvoren -a -o na novo odprt

novopòdignūt -a -o na novo postavljen, sezidan