Franja

schließen¹ (schloß/schloss, geschlossen)

1. (zumachen) zapirati/zapreti; mit einem Schlüssel: zaklepati, zakleniti; in ein Zimmer, einen Safe: zakleniti, zapreti; Kaninchen seine Röhre: zadelati; mit einer Kette an etwas: prikleniti

2. einen Kreis, die Reihen: skleniti; die Hand zur Faust: skleniti, stisniti

3. einen Frieden, eine Ehe, Verträge: sklepati/skleniti

4. (abschließen) zaključiti, končati; intransitiv zapreti se, končati se; Museen usw.: zapirati; schließen mit zaključiti z, končati z ( intransitiv se)

5. (anschließen) priključiti; etwas schließen an etwas priključiti (kaj čemu), navezati (kaj na kaj); sich schließen an slediti (čemu), navezovati se na

6. sich schließen zapreti/zapirati se; skleniti se; končati se; Biologie , Anatomie Epiphysen: zraščati se

7. in die Arme schließen objeti; ins Herz schließen vzljubiti; ins Gebet schließen vključiti v molitev; schließen an prikleniti na; in sich schließen vključevati

schmackhaft okusen; jemandem etwas schmackhaft machen narediti privlačno (komu kaj)

schmarotzen zajedati (auf kaj), biti zajedalec

schmeißen ([schmiß] schmiss, geschmissen) vreči, (schleudern) zadegati, treščiti; eine Tür: zaloputniti, zatreščiti; (verderben) pokvariti; ein Studium, einen Job, eine Therapie: opustiti; (bewältigen) imeti v rokah, biti kos (čemu), uspeti (das werden wir schmeißen to nam bo uspelo); eine Runde: plačati; eine Party: prirediti; einen Trip: biti na; schmeißen mit metati (kaj); sich schmeißen vreči se; sich schmeißen in potegniti nase (obleko); ➞ werfen

Schmerz, der, (-es, -en) bolečina, bolečine (körperlicher telesne, seelischer duševne); poetisch: bol; Schmerz, [laß] lass nach! Sveta nebesa!; hast du sonst noch Schmerzen? te še kaj ščiplje?

schnorren žicati; etwas schnorren von jemandem ožicati (koga) za (kaj)

schnüffeln vohati, ovohavati (an kaj); figurativ vohljati (in po); Dämpfe: inhalirati, vdihavati (kot drogo)

schnuppern vohljati, vohati, ovohavati (an kaj)

school² [sku:l] prehodni glagol
poslati, dati v šolo; šolati; poučevati, vaditi, uriti, vežbati, naučiti, priučiti
figurativno (po)učiti, dajati nauke; dresirati; vzgajati, vzgojiti; (po)karati, brzdati, obvladati, disciplinirati, navaditi na disciplino, na red

to be well schooled in biti dobro šolan v, izučen v (za)
to school o.s. krotiti se, obvlad(ov)ati se
to school o.s. to s.th. (to patience) navaditi se na kaj (na potrpljenje)
to school one's temper obvladati se (svojo jezo)

Schranke, die, (-, -n)

1. zapornica (tudi Eisenbahn)

2. Medizin pregrada, meja; Mathematik meja (untere spodnja, obere zgornja); Technik pregrada, zapora

3. meja, omejitev; Zoll- und Handelsschranke: omejitev; Schranken errichten für omejevati (kaj); in Schranke halten omejevati, omejiti; sich in Schranken halten figurativ biti znosen/zmeren; sich Schranken auferlegen postaviti si omejitve

4. vor den Schranken des Gerichts na zatožni klopi; jemanden in die Schranken weisen/verweisen zahtevati (od koga), naj se brzda; jemanden in die Schranken fordern zahtevati zadoščenje od (koga); für jemanden in die Schranken treten zavzeti se za (koga šibkejšega)

Schuh, der, (-/e/s, -e) čevelj (tudi Technik); Technik (Bremsschuh, Hemmschuh) cokla; ein Paar Schuhe par čevljev; der Schuh drückt figurativ čevelj žuli; jemandem etwas in die Schuhe schieben podtakniti (komu kaj); das sind zwei Paar Schuhe figurativ to je čisto nekaj drugega; umgekehrt wird ein Schuh daraus ravno narobe bo držalo; sich die Schuhe ablaufen nach etwas obrusiti si pete za (kaj)

schuldig

1. kriv (für za); schuldig geschieden ločen kot kriva stran; sich schuldig fühlen čutiti se krivega; jemanden einer Tat schuldig sprechen Recht spoznati (koga) za krivega (česa); sich schuldig bekennen/auf schuldig plädieren priznati krivdo; sich schuldig machen zakriviti, zagrešiti (kaj)

2. dolžen; schuldig bleiben ostati dolžen; schuldig sein biti dolžen; Dank schuldig sein biti dolžen hvaležnost; schuldige Aufsicht dolžno nadzorstvo

schürfen raziskovati; Bergbau slediti; odkopati površinski sloj; Technik strgati; schürfen nach iskati (kaj); sich schürfen odrgniti/si (kaj); sich blutig schürfen odrgniti se/si (kaj) do krvi

Schwäche, die, (-, -n) slabost, (Schwächlichkeit) šibkost; šibko mesto, šibkost; Medizin slabotnost, (mangelnde Widerstandskraft) neodpornost; von Nerven, Muskeln: delna ohromelost; beim Lesen, Schreiben: izpad sposobnosti za (branje/pisanje); eine Schwäche haben für imeti (koga, kaj) zelo rad; Nur keine Schwäche zeigen! Nobenega popuščanja!

schweben in der Luft, im Wasser: lebdeti (frei prosto, auch ein Lächeln auf den Lippen usw.); (hängen) viseti; Recht [Prozeß] Prozess: biti še neodločen; Musik ein Ton: izzvenevati; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; im siebenten Himmel schweben biti v sedmih nebesih; in höheren Regionen schweben plavati v oblakih; jemandem vor den Augen schweben (kdo) ima kaj pred očmi

schwören (schwor, geschworen) priseči, prisegati (auf na), zapriseči; schwören auf die Wahrheit usw.: priseči, da (je kaj resnica itd.); figurativ auf jemanden, ein Heilmittel usw.: prisegati na; sich etwas schwören figurativ zakleti se; einen Eid schwören dati prisego, priseči; falsch schwören krivo priseči; Rache schwören obljubiti maščevanje

Schwung, der, (-/e/s, Schwünge) zagon; zamah; (Elan) polet (tudi figurativ); (geschwungene Linienführung) lok; (große Menge) kup; Sport Turnen: koleb, Skifahrt: zavoj; Schwung holen vzeti zalet; in Schwung bringen pognati, spraviti v gibanje, ein Gespräch: poživiti; in Schwung halten držati v redu; in Schwung kommen dobiti zagon/polet, razgreti se, razživeti se; in etwas kommt Schwung v (kaj) pride malce življenja; in Schwung sein cveteti, uspevati

sciacquare v. tr. (pres. sciacquo) izprati, izpirati; izplakniti, splakovati:
sciacquare i bicchieri izplakovati kozarce
sciacquarsi la bocca izpirati usta; ekst. popiti kaj malega
sciacquarsi la bocca sul conto di qcn. pren. koga opravljati
sciacquarsi lo stomaco piti na prazen želodec

science [sjɑ̃s] féminin znanost, veda; znanje, učenost; spoznanje; nauk, izkušnje; pluriel (= sciences naturelles) naravoslovje, naravoslovne vede

science accessoire pomožna veda
science du beau veda o lepoti, estetika
sciences appliquées aplicirane znanosti
sciences exactes, pures eksaktne, čiste znanosti
science financière veda o denarnem gospodarstvu
science du monde poznavanje sveta
science de la vie biologija
arbre masculin de la science (religion) drevo spoznanja
doctorat masculin ès sciences doktorat iz naravoslovnih znanosti
Faculté féminin des sciences naravoslovna fakulteta
un puits de science zelo učena oseba
film masculin de science fiction film, ki prikazuje bodoče stanje sveta na podlagi znanstvene domišljije
avoir plus d'heur que de science imeti več sreče kot pameti
la science n'a pas de patrie znanost ne pozna meja
savoir quelque chose de science certaine vedeti kaj iz zanesljivega vira

scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR. –

II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.