Franja

pelo m

1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž

3. puh

4. krzno

5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode

6. (tenka) razpoka

7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar

peluché, e [plüše] adjectif plišast; kosmat, z dolgimi dlakami; scefran; botanique žametast

pénal, e, aux [penal, no] adjectif kazenski

code masculin, droit masculin pénal kazenski zakonik, kazensko pravo

penalizzare v. tr. (pres. penalizzo)

1. šport kaznovati:
il vincitore della tappa è stato penalizzato di un minuto etapni zmagovalec je bil kaznovan z odbitkom ene minute

2. ekst. zanemariti, zanemarjati

pénard, e [penar, d] adjectif miren; masculin miren človek

penaud, e [pəno, d] adjectif zmeden, zbegan, v zadregi; osramočen

penchant, e [pɑ̃šɑ̃, t] adjectif nagnjen, nagibajoč se

penché, e [pɑ̃še] adjectif nagnjen, poševen, sklonjen

la Tour penchée de Pise poševni stolp v Pisi
avoir, prendre des avis penchés držati sklonjeno glavo, biti zamišljen, sanjarski

pendant, e [pɑ̃dɑ̃, t] adjectif viseč (tudi figuré); nerešen

affaire féminin, question féminin pendante nerešena zadeva, nerešeno vprašanje (problem)

pendard, e [pɑ̃dar, d] masculin, féminin, familier lopov, falot, pridanič, obešenjak

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendu, e [pɑ̃dü] adjectif obešen; masculin obešenec

avoir la langue bien pendue imeti dobro nabrušen jezik
il est mort pendu umrl je na vislicah, obesili so ga
être pendu aux lèvres de quelqu'un koga pazljivo, napeto poslušati
il est tout le temps pendu au téléphone ves čas, ves božji dan visi na telefonu, je pri telefonu

pénétrant, e [-trɑ̃, t] adjectif predirajoč, pronicav; vsiljiv; figuré prodoren, bistroumen; oster (mraz)

regard masculin pénétrant predirajoč pogled

pénétré, e [-tre] adjectif predrt; figuré prežet, prepričan (de o)

parler d'un ton pénétré govoriti z velikim prepričanjem
pénétré de son importance prepričan o svoji važnosti
pénétré de soi-même domišljav

pénicillo-résistant, e [-silo rezistɑ̃, t] adjectif, médecine ki se upira delovanju penicilina

pénitent, e [-tɑ̃, t] adjectif skesan, spokorjen, spokoren; masculin spokornik, spovedanec

penné, e [pɛne] adjectif operjen, pernat

pensant, e [pɑ̃sɑ̃, t] adjectif misleč

bien pensant dobro misleč, ki nima subverzivnih idej

pensare

A) v. intr. (pres. pēnso)

1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
pensarci su dobro razmisliti (o čem)
pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

3. razmisliti, imeti mnenje o:
pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

B) v. tr.

1. predstaviti, predstavljati si

2. izmisliti, izmišljati:
una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

3. meniti

4. nameravati

pensionné, e [-sjɔne] adjectif ki prejema pokojnino; upokojen