Franja

gavetta f voj. menažka, porcija:
venire dalla gavetta pren. povzpeti se od navadnega vojaka do najvišjih činov; začeti z ničle in se visoko povzpeti

Gāvius 3 Gávij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. P. Gavius Publij Gavij, rim. državljan, ki ga je dal Ver (Verres) bičati in križati: CI.

2. Gav. Bassus Gav. Bas, rim. slovničar v času ces. Trajana: GELL., MACR., LACT. – Od tod adj. Gāviānus 3 Gavijev: crux LACT. Gavijev križ (gl. Gavius 3, 1.)

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

Geburt, die, (-, -en)

1. rojstvo; von Geburt an od rojstva

2. Medizin porod; bei Tieren: kotitev, skot unter der Geburt med rojstvom; von Geburt ein/eine... rojen/rojena...; Geburten, pl , rodnost

Gefecht, das, (-/e/s, -e) bitka, boj, borba; außer Gefecht setzen onesposobiti, izločiti; ins Gefecht führen navajati; in der Hitze des Gefechtes od same razgretosti/razvnetosti, v ognju razprave

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gehenna (geenna) -ae, f gehena (geena), pravzaprav dolina pri Jeruzalemu, kjer so Molohu žrtvovali otroke; pozneje = pekel: ECCL. Od tod adj. gehennālis -e, peklenski: incendium, poenae CASS.

geindre* [žɛ̃dr] verbe intransitif stokati, ječati, javkati, tarnati; familier sitnariti

geindre de douleur ječati od bolečine

Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.

gelare

A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
il lago è gelato jezero je zamrznjeno
mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri

gelato

A) agg. leden:
freddo gelato ledeno mrzel
cono gelato sladoled v kornetu
caffè gelato ledena kava
rimasi gelato dallo spavento pren. oledenel sem od strahu

B) m sladoled

Geld, das, (-/e/s, -er) denar; bares Geld gotovina; großes Geld (veliki) bankovci; kleines Geld drobiž; Geld und Gut premoženje; schönes Geld lep denar; schweres Geld težki denarji; schmutziges Geld umazan denar; Geld bringen prinašati denar; zu Geld machen vnovčiti, prodati; sein Geld arbeiten lassen živeti od rente; um Geld spielen igrati za denar; das Geld zum Fenster hinauswerfen metati denar skozi okno; mit dem Geld um sich werfen razmetavati denar; ein Batzen Geld lep kup denarja

geler [žəle] verbe transitif spremeniti v led, oledeniti; (pre)mraziti; verbe intransitif zamrzniti, zmrzovati, pozebsti

le froid a gelé le nez nos je zmrznil od mraza
il gèle (à pierre fendre) zmrzuje (da kamenje poka)
les vignes ont gelé trte so pozeble
j'ai les doigts gelés prsti so mi ozebli, prezebli
il a gelé blanc slana je padla
le fleuve est gelé reka je zamrznjena
mes oreilles ont gelé ušesa so mi zmrznila
ferme la fenêtre, tu nous gèles ! zapri okno, čisto premrazil nas boš!
on gèle ici zmrzujemo tu
se geler zmrzniti, oledeneti, trpeti hud mraz
on se gèle ici vražje mraz je tu, pošteno zmrzujemo tu
être gelé (jusqu'aux os) biti premražen (do kosti)
il a eu les pieds gelés noge so mu zmrznile

gelidus 3, adv. -ē (gelū)

1. mrzel kakor led, leden, mrazen: aqua CI., LUCR., pruinae V., humor V. led, sudor V., hiems, loca L., December, tyrannus (= Boreas), montes, Lycaeus O., foci O. ki na njih ni ognja, triones O. arktična (severna) ozvezdja, (Fibrenus) Lirem multo gelidiorem facit CI., aquae gelidissimae PLIN.; pesn. subst. gelida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: H.; pesn. metaf. od strahu, starosti mrzel = otrpel, odrevenel, okorel, trd: gelidusque coit formidine sanguis V., g. sanguis (sc. senis) V., gelidus pavidusque O. od mraznega strahu otrpel, trd, gelidos (prolept.) nutricis in artus ... penetrat tremor O.; od smrtnega mraza otrpel: artus, corpora, pectus, vultus O.

2. hladen, mrzel, studèn, čvrst: nemus H., antrum, valles, fons, liquores O.; pesn.: gelidus tardante senecta sanguis hebet V., res omnes timide gelideque ministrat H. hladno in mirno.

3. enalaga: mrzel = ki povzroča mraz, zamražajoč: letum LUCR., mors H., tremor V. drhtavica, mrazenje, srh, „mrazčalice“, horror, terror, formido, metus, pallor, umbrae O., cicuta (kot smrtonosen strup) O.

gelō -āre -āvī -ātum (gelū)

1. trans., in to act. = storiti, da kaj zmrzne, zaledeniti kaj, v pass. = zmrzniti, zaledeneti se, zledeneti: si gelent frigora, quarto die premendam (olivam) PLIN., fluvius, qui ferrum gelat MART. otrdi, quae ... gelantur hiemis frigoribus COL.; od tod gelātus 3 zamrzel, z(a)mrznjen: amnes gelati lacusque PLIN., manus aquilone gelatae MART. trde; pesn. metaf. narediti kaj otrplo, odrevenelo, otrdelo, okoríti: gelat ora pavor STAT.; v pass. (od strahu) odreveneti, otrpniti: pavido gelantur pectore IUV. odrevenijo od strahu; v pt. pf. = (od strahu) otrpel, odrevenel, trd: gelato corde attonitus LUCAN.

2. intr. zaledeneti, zledeneti, zmrzniti, otrdeti, zlediti se: marinae aquae tardius gelant PLIN., vultus gelassent LUCAN.; brezos.: non ante demetuntur quam gelaverit PLIN.

gémir [žemir] verbe intransitif ječati, stokati; škripati

gémir de douleur ječati od bolečine
gémir sous le poids des années trpeti pod težo let
gémir dans les jers trpeti, ječati v okovih
gémir de son sort tóžiti o svoji usodi
la colombe gémit golob(ica) gruli
le vent gémit veter ječi
la porte gémit vrata škripljejo

gemmārius 3 (gemma) ki zadeva dragulje: ars VULG. pečatarska, opus VULG. pečatarsko delo; od tod subst. gemmārius -iī, m kamnorezec, pečatar: VULG.

Gemōniae -ārum, f (sc. scalae): T., SUET. ali (redkeje) Gemōniae scālae: VAL. MAX. Gemónske stopnice, ki so vodile od Kapitolskega griča do Tibere; po njih so vlačili trupla v Marmentinski ječi usmrčenih obsojencev v Tibero; PLIN. jih zato imenuje „gradus gemitorii“ stopnice vzdihovanja (od glag. gemere).

gener -erī, m (prim. gr. γαμέω oženim se, γαμβρός (iz *γαμ-ρος) zet, lat. gener; naslanja se na genus, gens, genitor, gignere ...)

1. zet = hčerin mož: ICTI. idr. Piso ille, gener meus, ... a propinquo suo socerum suum flagitabat CI., cum soceris generi non lavantur CI., nubit genero socrus CI., Cingetorigem ... generum suum, ... hostem iudicat C.; kolekt.: generi cruorem cum soceri sanguine permiscuit ensis O.; occ. bodoči zet = hčerin zaročenec, hčerin ženin: (Coroebus) Cassandrae incensus amore, ... gener auxilium Priamo ... ferebat V., Lycambae spretus infido gener H.; šalj. = hčerin ljubimec: Villius in Fausta Sullae gener H. (Vilij je bil Milonov prijatelj in ljubimec njegove soproge Favste, Sulove hčere).

2. (nam. progener) mož vnukinje ali pravnukinje: ICTI., qui collegam et generum adsciverat T., tuum, Caesar, generum ... colebamus T.

3. (redko) svak = sestrin soprog: Mardonius, regis (Xerxis) gener N., Pygmalion ... avunculum suum eundemque generum ... occidit IUST. – Soobl. gener -eris, m; od tod dat. pl. generibus: ACC. AP. NON.