Franja

vplívati to influence; to have influence (na on); to exert influence (upon); to affect; (pristransko) to bias; (na poslance) to lobby

skušati vplívati na (raz) sodnika to try to bias, to try to sway an arbiter
dobro vplívati to be a good influence
nanj je lahko vplívati he is easily influenced
dal si je vplívati od svojih prijateljev he has let himself be influenced by his friends
razlogi, ki so vplivali na mojo odločitev the reasons that affected my decision

vpréči to harness

vpréči konje v voz to harness horses to the carriage
dati vpréči konja v voz to have a horse harnessed to a carriage
biti vprežen v (figurativno) to be tied (ali yoked) to
izpregli so konja in se vpregli v voz they took out the horse and harnessed themselves

vrač samostalnik
(plemenski modrec in zdravilec) ▸ varázsló, táltosV vzhodnih kulturah in za afriške vrače so bili gosti in dolgi lasje znak duhovne posebnosti, izražali pa so poštenost in fizično moč. ▸ A keleti kultúrákban és az afrikai varázslók esetében a dús, hosszú haj a szellemi kiváltság jele volt, tisztességet és fizikai erőt jelképezett.

vračunan taken into account, included in the reckoning (ali calculation)

vsi stroški so vračunani v tej vsoti all charges are included in this sum

vranica samostalnik
1. (organ) ▸ lépPo prevozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da ima počeno vranico in notranje krvavitve. ▸ Miután bevitték a celjei kórházba, megállapították, hogy léprepedése és belső vérzése van.

2. (v kulinariki) ▸ lép [ételként]
Vranico nastrgamo, pretlačimo in v mrzli juhi dobro razžvrkljamo. ▸ A lépet elkaparjuk, átpaszírozzuk és hideg levesben jól elkeverjük.

vrat|a¹ srednji spol množina

1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner

2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle

3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor

4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)

5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag

6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle

7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor

do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch

med vrati zwischen Tür und Angel

na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen

na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen

od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)

pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze

pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen

pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen

skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen

z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung

vráta (sobna, hišna) door; (vrtna, dvoriščna) gate; (vhod) entrance, doorway; (nogomet) goal

hišna vráta street door, front door
dvokrilna vráta folding door
mestna vráta town gate
steklena vráta glass door, French window
spustna vráta drop door
vrtljiva vráta revolving door, swing door
vzdižna železna vráta zgodovina vojska portcullis
zadnja, zadajšnja vráta back door
zunanja vráta outer door
za zaprtimi vráti behind (ali with) closed doors
smučna vráta sliding door
vráta so zaprta the door is shut (ali closed)
vráta so odprta the door is open, na stežaj wide open
vráta so priprta the door is ajar
vráta so zaklenjena the door is locked
vráta so zapahnjena the door is bolted
vojna je pred vráti war is imminent
zima je pred vráti winter is upon us (ali is at the door)
iti in odpreti vráta (ko pozvoni zvonec) to answer the bell (ali the door, the door-bell)
pokazati komu vráta (figurativno) to show someone the door, to turn someone out of doors
iti ven (noter) skozi zadnja vráta to go in (to go out) by the back door
na stežaj odpreti vráta to throw the door wide open (komu to someone)
na trkanje odpreti vráta to answer the door
vlomiti vráta to force open the door
zaloputniti vráta to slam (ali to bang) the door
zapreti in zapahniti vráta to shut and bolt the door
zapreti komu vráta pred nosom to shut the door in someone's face
vráta so se zaprla the door swung to

vráta porte ženski spol ; (avtomobila, vagona) portière ženski spol ; (pri športu) but moški spol, familiarno bois moški spol množine

pred vratmi à la porte, sur le pas (ali le seuil) de la porte
drsna vrata porte à coulisse (ali coulissante), porte à glissière (ali glissante)
dvojna vrata double porte, contre-porte ženski spol
dvokrilna vrata porte à deux battants
krilo vrat battant moški spol de porte
mrežasta vrata porte grillagée (ali à claire-voie)
nihalna vrata porte oscillante (ali battante)
oblazinjena vrata porte matelassée (ali rembourrée)
sklopna vrata porte basculante
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
stranska vrata porte latérale, petite porte
tapetna vrata porte dérobée
vetrna vrata porte de tambour
vežna vrata (široka) porte cochère ženski spol
vhodna vrata porte d'entrée
vrtljiva vrata porte tournante (ali pivotante)
zadnja vrata porte de derrière
odpreti (zapreti) vrata ouvrir (fermer) la porte
potrkati na vrata frapper à la porte
vreči koga skozi vrata mettre (ali jeter, familiarno flanquer, ficher, foutre) quelqu'un à la porte
zakleniti vrata fermer la porte à clef
zapreti pred nosom vrata komu fermer la porte au nez de quelqu'un
zapreti vrata za seboj (re)fermer la porte derrière soi
za zaprtimi (zaklenjenimi) vrati à huis clos
politika odprtih vrat politique ženski spol (ali régime moški spol) de la porte ouverte
vsa vrata so mu odprta toutes les portes lui sont ouvertes

vŕba ž, tož. vr̂bu, mn. vr̂be, rod. vŕbā bot. vrba: bijela vrba; žalosna ili strmogleda vrba; krhka ili krta vrba; crvena vrba ili rakita; grčka ili mirišljiva vrba; kakva vrba takav klin, kakav otac takav sin; to je na -i svirala to so prazne marnje

vrč moški spol (-a …) der Krug (s pokrovom Deckelkrug, za vino Weinkrug, za vodo Wasserkrug, z ročajem Henkelkrug), die Kanne (za vodo Wasserkanne, locnat Bügelkanne, z ročem Henkelkanne)
v vrčih/cele vrče krugweise
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.

vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck

nazaj vréči to throw back
vréči na tla to throw (ali to fling) down
vréči pogled na to glance at
vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
vréči mrežo to cast a net
proč vréči to throw away, to discard
vréči novec v zrak to toss a coin
vréči komu kaj to fling something at someone
vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
vréči žreb to cast lots
vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
vréči komu žogo to throw a ball to someone
vréči se to throw oneself, to fling oneself
vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vréti (vrèm) imperf.

1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando

vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno

2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria

vrh prep.

1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi

vrínek (-nka) m

1. interpolazione:
vrinki v rokopisu interpolazioni nel manoscritto

2. inserzione, intercalazione; l'intercalare; intervento; intrusione:
govornika so motili pogosti vrinki l'oratore era disturbato dai molti interventi

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

vroč [ò] (-a, -e) heiß (vroča kri heißes Blut, vroča limonada heiße Zitrone, vroča sled heiße Spur)
še vroč brühheiß, (sveže pečen) ofenheiß
Heiß-, Warm- (voda das Warmwasser, brušenje das Heißschleifen, stiskanje Heißpressen, Warmpressen, valj die Heißwalze, die Heißmangel); figurativno glühend, heiß
vroče oblivati/spreletavati koga (jemanden) heiß überrieseln, (jemandem) heiß über den Rücken laufen, heiß den Rücken hinunterlaufen
vroče mi je mir ist heiß
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nichts so heiß gegessen, wie es gekocht wird
kuj železo, dokler je vroče man soll das Eisen schmieden, solange es heiß ist

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento