Franja

prav|a ženski spol (-e) (prava pamet)
biti pri pravi bei Sinnen sein, seine fünf Sinne beisammen haben
ne biti pri pravi nicht ganz bei Sinnen sein, nicht richtig im Kopf sein, nicht ganz/recht bei Trost sein, nicht alle beieinander haben
si pri pravi? bist du bei Sinnen/ Trost?

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

právi, -a, -o vrai, véritable, authentique, pur, droit, très ; familiarno orthodoxe

pravi kot angle moški spol droit
prava oporoka testament moški spol authentique
prava pot le bon chemin
pravi pravcati vrai de vrai
pravi razlog la vraie raison
pravi športnik un vrai sportif
o(b) pravem času au bon moment, en temps utile (ali opportun), à propos
ob pravi priložnosti, priliki à propos, à point nommé, familiarno à pic
v pravem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du terme
pokazati se v pravi luči se montrer sous son jour véritable
priti o pravem času tomber bien (ali juste)
ne biti čisto pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits
nečesa se pri pravem koncu lotiti prendre quelque chose par le bon bout
njegovo pravo ime je son véritable nom est
ona je že prava ženska elle est déjà très femme
to je prava norost c'est pure folie

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

pravic|a¹ ženski spol (-e, -)

1. (pravičnost) das Recht, die Gerechtigkeit
po pravici mit Recht, berechtigterweise, rechtens, zu Recht
povedati po pravici die Wahrheit sagen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
zahtevati svojo pravico sein Recht fordern
vztrajati pri svoji pravici auf sein Recht pochen
z enako pravico [ebensogut] ebenso gut, geradesogut
z vso pravico mit vollem Recht, mit voller Berechtigung

2. (justica) die Gerechtigkeit, die Justiz
|
vzeti pravico v svoje roke Selbstjustiz üben
zgodi se pravica die Gerechtigkeit nimmt ihren Lauf

pravíca right; justice; equity; title (do, na, za to), claim (do to)

po pravíci rightly, justly, with (good) reason, in justice, in equity
po pravíci ali po krivici rightly or wrongly
vse pravíce pridržane all rights reserved
osnovne človeške pravíce basic human rights pl
domovinska pravíca right of domicile (ali of citizenship)
glasovalna pravíca right to vote
literarna pravíca copyright
lastninska pravíca right of possession, ownership, proprietorship
splošna volilna pravíca universal suffrage, franchise
aktivna volilna pravíca right to vote, the elective franchise
pasivna volilna pravíca eligibility
pravíca pesti, sile club law
pravíca preiskave right of search
pravíca odpovedi right of notice
pravíce in dolžnosti rights and duties
bežati pred roko pravíce to flee from justice
boriti se za pravíco to fight for justice
pravíci je bilo zadoščeno justice was done
sila je močnejša kot pravíca might makes right, might is (above) right
imeti pravíco do... to have a right to..., to be entitled to...
nimaš pravíce do tega you have no right (ali title) to it
imam pravíco zvedeti vso resnico I have a right to know the full truth
enake pravíce imeti to have equal rights
krojiti pravíco to administer justice
sam si krojiti pravíco to take the law into one's own hands
kratiti komu njegove pravíce to encroach upon someone's rights
da po pravíci povem, po pravíci rečeno to be quite frank; honestly speaing
odreči se svojim pravícam to waive one's rights
pridobiti si pravíco (do) to acquire the right (to)
priti do svoje pravíce to obtain justice
storil sem to z vso pravíco I had a perfect right to do it, I was entitled to do it
uveljaviti svoje pravíce to prove one's rights
s kakšno pravíco vstopate? what right have you to enter
vztrajati pri svojih pravícah, ne odstopiti od svojih pravic to stick up for (ali to hold out for) one's rights
imeti pravíco na svoji strani to be in the right; to have right on one's side

pravljičarka samostalnik
1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondóAvtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

precej [è] (takoj) sofort
precej! Moment!
kje: precej pri/za unmittelbar an/bei/nach
precej ko sobald

precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
precej dobro abbastanza bene
precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
precej zaslužiti guadagnare discretamente
bilo nas je precej eravamo in tanti
precej ljudi molta gente
potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
biti precej pri denarju avere soldi a palate
precej slabo malaccio, maluccio
precej star vecchiotto
precej vlažen umidiccio
precej zgodaj presto, prestino

precéjšnji (-a -e) adj. apprezzabile, bello, considerevole, cospicuo, notevole, rispettabile, sensibile; vistoso; di tutto rispetto:
precejšnja razlika differenza apprezzabile
precejšnja vsota somma considerevole
precejšnje premoženje un bel patrimonio
pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje nel malato è visibile un sensibile miglioramento
precejšnji trebuh una pancia rispettabile

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prečk|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Querstange, der Querstab, die Querlatte, der Querbalken; das Querholz, die Strebe
pri mizah, stolih der Steg
na oknu: die Sprosse; šport die Querlatte, die Latte, pri golu: die Torlatte, Querlatte, Latte; glasba der Notenbalken; pomorstvo der Klüver (notranja Binnenklüver)
gradbeništvo, arhitektura nadokenska prečka der Fensterriegel
tehnika odbijalna prečka der Prellklotz
varnostna prečka der Sicherheitsbügel
samovodna prečka der Führungssteg
kol s prečko die Krücke
tehnica na prečko die Balkenwaage

predelav|a ženski spol (-e …) die Umarbeitung, die Änderung, Umänderung; besedila ipd.: die Überarbeitung; (preoblikovanje) die Umgestaltung, die Neugestaltung; gradbeništvo, arhitektura der Umbau; tehnika die Bearbeitung (kovine Metallbearbeitung), die Verarbeitung (nadaljnja Weiterverarbeitung, kovin Metallverarbeitung, lesa Holzverarbeitung, nafte Erdölverarbeitung, papirja Papierverarbeitung, rud Erzverarbeitung)
metalurška predelava die Verhüttung
odpadnih snovi: die Wiederverwertung
tehnika obstojnost pri predelavi die Fabrikationsechtheit
sadje za predelavo das Industrieobst
začasni uvoz za predelavo der Veredelungsverkehr

prédnji antérieur, avant, de devant; premier

Prednja Azija le Proche-Orient
prednji del partie ženski spol antérieure (ali avant)
prednji del voza avant-train moški spol
prednje kolo roue ženski spol avant
prednje noge pri psu les pattes antérieures (ali de devant) du chien
prednja obrambena linija (vojaško) première ligne
prednji odred (vojaško) détachement moški spol avancé
prednje okončine membres moški spol množine antérieurs
prednji sedeži avtomobila les sièges avant de l'auto
prednja soba antichambre ženski spol
prednja stran devant moški spol, (hiše) façade ženski spol, face ženski spol antérieure
prednja straža avant-garde ženski spol
avtomobil na prednji pogon traction ženski spol avant

prédnost primauté ženski spol , avantage moški spol , préférence ženski spol , prééminence ženski spol , préséance ženski spol , priorité ženski spol ; gain moški spol , faveur ženski spol ; (posebna) privilège moški spol

prednost vožnje (na križiščih) priorité (aux croisements)
časovna prednost antériorité ženski spol
krivično dajanje prednosti passe-droit moški spol
dajanje prednosti préférence ženski spol
da(ja)ti prednost čemu donner la priorité (ali la préférence) à quelque chose, préférer quelque chose
dajati komu prednost accorder (ali donner) la préférence (ali la priorité) à quelqu'un, distinguer quelqu'un, avantager quelqu'un, figurativno céder le pas (ali le haut du pavé) à quelqu'un
dobiti, izgubiti prednost prendre, perdre l'avantage
imeti prednost pred kom avoir la préséance (ali la priorité, le pas) sur quelqu'un, devancer quelqu'un, passer avant quelqu'un, avoir un droit de priorité sur quelqu'un
imeti prednost pri vožnji avoir priorité
(pre)pustiti komu prednost céder le pas à quelqu'un

prednoženje samostalnik
(pri vadbi) ▸ lépőállás

predročenje samostalnik
(pri telovadbi) ▸ mellső középtartás
Stojte s stopali, razmaknjenimi v širini ramen, in z rokami v predročenju. ▸ Álljon vállszélességű terpeszbe, kezeivel mellső középtartásban!

predújem (-jma) m acconto, anticipo; ekon. anticipazione:
dati, prejeti predujem dare, ricevere un acconto
prositi za predujem pri plači chiedere un anticipo sullo stipendio