Franja

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

Gamēliōn -ōnis, m (gr. Γαμηλιών) gamelion, sedmi atiški mesec (od 15. jan. do 15. febr.): CI.

gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
de (buena) gana (od srca) rad
de mejor gana rajši
de mala gana nerad
de su gana prostovoljno
darse gana dobiti veselje za
pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
hacer gana dobiti tek za jedi
no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
estar sin ganas ne imeti teka

ganancia ženski spol dobiček, dobitek, korist, prednost, ugodnost; obresti, donos, dohodek

andar de ganancia imeti srečo
no le arriendo lo ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži
dejar mucha ganancia mnogo donašati (posel)
partir la ganancia deliti dobiček
tener (sacar) ganancia imeti dobiček (de od)
hacer ganancias fabulosas bajne dobičke imeti

Gangēs -is, acc. lat. -em, gr. -ēn, abl. -ē (Γάγγης) Gánges, glavna indijska reka, ki izvira na gori Hemodu (Hēmōdēs ali Emōdus); s svojim preplavljanjem daje rodovitnost obrežju in naplavlja zlata zrna in dragulje: CI., V., O., CU., MEL., PLIN., LUCAN.; kot rečni bog: O. – Od tod adj.

1. Gangēticus 3 (Γαγγητικός) (ob)gangeški, pesn. = indijski: COL., SEN. TR. idr. tigris O. tellus (= India) LUCAN. raptor MART. (o lovcu tigrov), ales AUS. (o Feniksu).

2. Gangētis -tidis, f (Γαγγῆτις) gangeška, pesn. = indijska: terra (= India) O.

gangway [gǽŋwei] samostalnik
prehod; ladijski ali letalski mostič; hodnik med sedeži v dvorani; rudniški rov

to bring to the gangway privezati (mornarja) za šibanje
britanska angleščina to sit above the gangway zvesto glasovati s svojo stranko
britanska angleščina to sit below the gangway glasovati neodvisno od smernic svoje stranke

Ganymēdēs -is, redko -ī, acc. -em in -ēn, m (Γανυμήδης) Ganimed, sin trojanskega kralja Troja (Trōs), mladenič, ki ga je Jupiter zaradi njegove lepote dal odnesti na Olimp, kjer ga je postavil za svojega točaja: CI., O.; metaf. ozvezdje Ganimed = ozvezdje Vodnar, Vodolij: CI., HYG. – Od tod adj. Ganymēdēus 3 Ganimedov, ganimedski: comae MART., chorus MART. lepi sužnji (strežniki), fabulae LACT. – Kot nom. propr. Ganymēdēus -ī, m Ganimedej, Egipčan, Cezarjev nasprotnik: AUCT. B. ALX.

Garamantēs -um, m (Γαράμαντες) Garamánti, prebivalci oaz v libijski puščavi (v današnjem Fesanu): V., L., MEL., LUCAN., T., FL.; sg. Garamāns: SEN. TR., PRUD. ali Garamās: SIL. -antis, m Garamánt. – Od tod adj.

1. Garamanticus 3 garamantski: gemma, carbunculi PLIN.; pesn. = afriški, libijski: AUG., SID., vates, signa SIL.

2. Garamantis -tidis, f garamantska, pesn. = afriška, libijska: PLIN., SIL., nymfa Gar. V. libijska vila, po Jupitru mati kralja Jarbanta.

garanj|e srednji spol (-a …) die Plackerei, die Knochenarbeit, die Schinderei
zboleti od garanja sich krank schuften

gárda vojska guard, (the) guards

gárda na konjih Horse Guards pl; (pešaki) foot guards pl
bela gárda rightwing political movement in Slovenia during World War II, the White Guard
telesna gárda bodyguard, Life Guards pl
narodna gárda national guard
on je eden od stare gárde figurativno he is one of the old brigade

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo

garganta ženski spol golt(anec), grlo; soteska, globel

mentir por la garganta predrzno lagati
tener buena garganta dober glas imeti
tener un nudo en la garganta ne moči govoriti (od strahu itd.), onemeti

Gargānus -ī, m, sc. mōns (τὸ Γάργανον ὄρος, še danes Monte Gargano) Gargán, z mogočnim hrastovjem obraslo gorovje na apul(ij)skem polotoku: MEL., LUCAN., SIL., Gargani arva V., querceta Gargani H. Od tod adj. Gargānus 3 garganski, Garganov; Garganum nemus H., Garg. cacumina SIL.

Gargara -ōrum, n (τὰ Γάργαρα) Gárgara (Gárgare), najvišji vrh gore Ide v Trojadi z istoimenskim mestom ob njenem vznožju: O., MEL., PLIN., VAL. FL., STAT., MACR., ipsa suas mirantur Gargara messīs V. Soobl. Gargarus -ī, m: SERV. – Od tod adj. Gargaricus 3 gargarski: lucus AUS.

Gargilius -iī, m GargÍlij,

1. slab, a nečimrn lovec, ki se je v Horacijevem času bahal pred rimskim ljudstvom kot mojster lova: H.

2. Gargilius Mārtiālis Garg. Marcial, rim. pisatelj o vrtnarstvu v 3. stoletju po Kr.: PALL. – Od tod adj. Gargiliānus 3 Gargilijev: fundus DIG.

Garumna -ae, m (f: AUS.) Garúmna, glavna akvitanska reka (zdaj Garonne Garona): C., TIB., MEL. Soobl. Garomna -ae: VEN. – Od tod Garumnī -ōrum, m Garumni = Pogarumnijci, akvitanska plemena ob Garumni: C.

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

Gaurus -ī, m Gávrus, vulkansko gorovje med Neapljem in Kumami (zdaj Monte Gauro), znano po vinu: CI., L., FL. Gaurus inanis IUV. (ker je rodil le malo vina). Od tod adj. Gaurānus 3 gavrski (Gavrski): Gauranus mons STAT. ali Gaurani montes PLIN. ali Gaurani saltus FL. = Gaurus, Gaur. sinus STAT.

gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.

1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.

2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART.