Franja

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

nōtte f

1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti

3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina

4. pren. slepota

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me

novātiō -ōnis, f (novāre)

1. obnova, obnovitev, prenova, sprememba, spreminjanje, premena: Tert., Paul. Nol., n. pudendorum Arn. odstranjevanje sramnih dlak.

2. metaf. kot jur. t. t. sprememba (zamenjava) kake obveze, poseb. določitev nove obveze namesto prejšnje, prenos obveze (dolga) na koga drugega: Icti., Acr.

novejšega datuma stalna zveza
(nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.

novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence

novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
kratke novíce news in brief
najnovejše, zadnje novíce the latest news
stara novíca stale news
raznašalec novíc paperboy, newsboy
slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
če ni novíc, je vse v redu no news is good news
povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire

novicius (pozneje novītius) 3 (novus)

1. nov, mlad: respondi inquit ego „putum“ esse valde purum, sicut novum „novicium“ dicimus et proprium „propicium“ augere atque intendere volentes novi et proprii significationem Alfenus ap. Gell., quaestus Pl., vinum Plin., colores Plin. sveže, presne, morbus Sen. rh., turba grammaticorum Gell. še nova, novi philosophorum sectatores Gell.

2. occ.
a) šele pred kratkim (na novo) zasužnjen: recens captus homo, nuperus et novicius Pl., n. puellae Ter., novicii servi empti Varr., gladiatores n. Ci., n. mancipia Dig.; kot subst. nōviciī -ōrum, m (sc. servi) novi sužnji, novaki, novinci: nemo queritur Syrum nescio quem de grege noviciorum factum esse consulem Ci., venales novicios accepimus Q.
b) pravkar prišel v podzemlje, novi prišlek: ille (sc. Charon) iam sedet in ripa taetrumque novicius horret porthmea Iuv.

novinarska tribuna stalna zveza
(del objekta, namenjen novinarjem) ▸ sajtótribün
Sredi drugega polčasa smo na novinarski tribuni dobili podatek, da je na štadionu 1341 gledalcev. ▸ A második félidő felénél a sajtótribünön azt a tájékoztatást kapták, hogy a stadionban 1341 néző van.
Nogometna zveza Slovenije je dobila kar 480 prošenj za akreditacijo, kar za več kot dvakrat presega zmogljivost novinarske tribune. ▸ A Szlovén Labdarúgó Szövetség 480 akkreditációs kérelmet kapott, ami több mint kétszer meghaladja a sajtótribün kapacitását.

novō -āre -āvī -ātum (novus)

1. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), prenoviti (prenavljati), v prejšnji stan da(ja)ti, postaviti (postavljati): Q., Mart., Aur., Macr. idr., animus … risu novatur Ci. se utrdi, se okrepi, se očvrsti, oživi, ipsi transtra novant V., n. ardorem L., amorem O., curam O., membra O. (o)krepiti, vulnus O. predreti, odpreti (odpirati), fata O., ingratos nullā prole novare viros O. ne zaploditi (zaplojevati) rodu neljubih mož, lymphā membra novat Val. Fl. očedi, opere, umije, pila novant Sil. priostrujejo, seditionem T., multa etiam in communi rerum usu novavit Suet. je na novo uravnal (uredil); v pass.: Plin. iun., sic rerum summa novatur semper Lucr., multa autem novantur in omni genere materiae Q.; occ. agrum, terram novare njivo, zemljo na novo orati, pomladiti (pomlajati) njivo, zemljo: ager non semel aratus, sed novatus et iteratus Ci. ampak dvakrat in trikrat (pre)orana, cultu terra novata suo O.

2. na novo tvoriti, ustvariti (ustvarjati), iznajti (iznajdevati), izumiti (izumljati): verba, quae novamus et facimus ipsi Ci., novantur verba Ci., n. tela V. novo orožje kovati, tecta V. ustanavljati (graditi) nove palače, honores V. novo čaščenje uvesti (uvajati).

3. novo, drugo obliko da(ja)ti čemu, kaj spremeniti (spreminjati), preustrojiti, preoblikovati, predrugačiti (predrugačevati), preurediti (preurejati), preustvariti (preustvarjati): nihil habui … quod putarem novandum in legibus Ci., Fortuna fidem mutata novavit V. je prelomila zvestobo, se je izneverila, quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., n. pugnam equestrem L., nomen simul faciemque O.; poseb. novare res povzročiti (povzročati) politične novotarije (politične spremembe, politični prevrat), spremeniti (spreminjati) (veljavno) ustavo (ustavno ureditev), povzročiti (povzročati), spodbuditi (spodbujati), podpihovati (politične) nemire: res novandi occasionem quaerere L., res novare velle Cu.; tako tudi: ne quid novaretur S. da bi se kaj ne spremenilo = da bi ne prišlo do poskusa kake vstaje; abs.: novandi spes S. up na spremembe, cupido novandi T.; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, preobraziti (preobražati), pretvoriti (pretvarjati): corpus, formam O.
b) kot jur. t. t. novare obligationem ali samo novare kako obvezo spremeniti (spreminjati), obvezo razveljaviti (razveljavljati) in jo nadomestiti (nadomeščati) z novo: Icti.

novorojén nouveau-né, -e moški spol, ženski spol

čutiti se kot novorojen se sentir tout autre (ali rajeuni, tout ragaillardi, frais et dispos)

novorojèn, novorojênec recién nacido (m)

čutiti se kot novorojen sentirse otro hombre

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

nòž knife, pl knives

oster kot nòž knife-edged
kuhinjski nòž kitchen knife, cook's knife
mesarski nòž butcher's knife, arhaično whittle
nòž sekač cleaver
nòž za razrezovanje carving knife
žepni nòž pocketknife, penknife, clasp knife
nòž pri plugu (lemež) plougshare, coulter
nòž v hrbet (figurativno) stab in the back
boj na nòž a fight to the finish, bayonet fighting
vbod z nòžem stab
brusač nòžev knife-grinder
nastaviti komu nòž na vrat (grlo) to put the knife to someone's throat
zabosti z nòžem to knife

nòž (nôža) m

1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello

2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina

3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio

nuance [nüɑ̃s] féminin (barvni) odtenek, niansa; tančina, finesa, osenjava; komaj zaznaven, fin razloček med stvarmi iste vrste

nuances pluriel d'un parfum odtenki parfuma
un homme sans nuance nepopustljiv, nespravljiv človek
il y a plus qu'une nuance entre ces deux points de vue med tema stališčema je več kot komaj opazna razlika

nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

nube de lluvia deževen oblak
nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
nubes de polvo oblaki prahu
como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
remontarse a las nubes mnogo si domišljati
nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)

nūbilis -e (nūbere) (kot f) godna (sposobna) za poroko, godna za možitev, dorasla: filia Ci., virgo N., L., O., Front., iam matura viro, iam plenis nubilis annis V.; metaf. goden za možitev: haec ubi nubilibus primum maturuit annis O., nubilis iam aetatis filia Val. Max.

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.