Franja

pávza¹ (-e) f pausa; intervallo; break angl.; muz. battuta d'aspetto; pausa; riposo:
naredimo pavzo in popijmo kavo facciamo un break e prendiamoci un caffè
muz. pavza za vdih respiro

payant, e [pɛjɑ̃, t] adjectif plačujoč; ki ga je treba plačati; ki se izplača; ki je dobičkonosen; masculin plačnik, plačevalec

billet masculin gratuit payant brezplačna vstopnica, vstopnica, ki jo je treba plačati
concert masculin payant koncert proti vstopnini
stationnement masculin payant plačljivo parkiranje, čuvano parkirišče
être payant izplačati se
la persévérance est payante vztrajnost se izplača
spectateurs masculin pluriel payants gledalci, ki plačajo vstopnino (niso povabljeni)
prix masculin payant cena, ki se izplača
école féminin payante šola, v kateri se plača šolnina
recevoir chez soi des hôtes payants sprejemati v svojo hišo plačujoče goste

pays, e [pei, z] masculin, féminin rojak, -inja

paziēnte

A) agg.

1. potrpežljiv

2. vztrajen:
dopo lunghe e pazienti indagini po dolgih in vztrajnih preiskavah

B) m, f pacient, pacientka; bolnik, bolnica

pectoral, e, aux [pɛktɔral, ro] adjectif prsen; masculin zdravilo za prsne bolezni; prsni ščit; masculin pluriel prsne mišice

gonfler, bomber ses pectoraux (familier) prsiti se, postavljati se

pectorālis -e (pectus) prsen: cinctum Ap., tunicula Amm., os Cels., fascia Mart., Eccl.; subst. pectorālia -ium, n (sc. tegumenta) prsni oklep: lorica, quod e loris de corio crudo pectoralia faciebant Varr., fecit et Sp. Carvilius Iovem, qui est in Capitolio, victis Samnitibus sacrata lege pugnantibus e pectoralibus eorum ocreisque et galeis Plin.

pečát (-a) m

1. sigillo; bolla:
dati pečat mettere, apporre il sigillo, sigillare
varuh državnega pečata ministro guardasigilli
poškodovanje, uničenje uradnega pečata violazione, rimozione dei sigilli

2. pren. sigillo; bollo; knjiž. suggello:
rel. spovedni pečat il sigillo della confessione
pečat molčečnosti il sigillo della segretezza
knjiga s sedmimi pečati enigma, mistero

3. (žig) timbro:
pečat in blazinica timbro e cuscinetto

4. pren. impronta:
vtisniti delu osebni pečat dare all'opera un'impronta personale

5. bot.
salomonov pečat sigillo di Salomone (Polygonatum odoratum)

pédant, e [pedɑ̃, t] adjectif pedanten; masculin, féminin pedant, -inja; péjoratif pikolovec, dlakocepec

pédonculé, e [-küle] adjectif pecljat

pēggio

A) avv.

1. slabše; manj zadovoljivo; manj primerno:
andare di male in peggio stalno se slabšati
cambiare in peggio poslabšati se
peggio di così non potrebbe essere, peggio di così si crepa! slabše ne bi moglo biti

2. slabše, manj jasno, manj razločno

3. manj

B) agg. invar.

1. slabši; najslabši (z glagoli essere, parere ipd.):
lei è mille volte peggio del marito ona je tisočkrat slabša od moža
è la peggio cosa che tu possa fare to je najslabše, kar lahko storiš

2. manj primeren, manj ugoden:
peggio che mai slabše kot kadar koli
peggio per me, per te, per lui tem slabše zame, zate, zanj
fare di peggio storiti, napraviti kaj slabšega

C) m invar. najslabše; najhujše; najmanj ugodno; zelo slabo:
le cose vanno per il peggio stvari gredo zelo slabo

Č) f invar. najslabše, najhujše:
alla meno peggio v najhujšem primeru; površno, za silo
avere la peggio podleči, biti premagan

peigné, e [pɛnje] adjectif (po)česan, mikan; figuré preveč negovan; masculin tkanina iz česane volne, kamgarn

laine féminin peignée česana volna, česanka
mal peigné nenegovan

peinard, e [pɛnar, d] adjectif, populaire miren

père masculin peinard miren človek (ki ljubi mir)

peiné, e [pɛne] adjectif žalosten, potrt

peint, e [pɛ̃, t] adjectif poslikan; zelo, preveč našminkan

papier masculin peint tapeta

pékinois, e [-nwa, z] adjectif pekinški; masculin luksusen psiček z dolgo dlako in visečimi uhlji

pelé, e [pəle] adjectif gol (tudi figuré), brez dlake; brez lupine, olupljen (sadje, krompir); masculin plešec, familier trpin, ubožec

il n'y a que quatre pelés et un tondu (familier, figuré) zelo malo ljudi je

pèlerin, e [pɛlrɛ̃, in] masculin, féminin romar, -ica, božjepotnik, -ica; familier (po)potnik; zoologie orjaški morski pes; sokol selec

pēlle f

1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti

3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno

5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje

pelliculātiō -ōnis, f (*pelliculāre iz pellicere) vabljenje, zvabljanje (v skušnjavo), skušnjava, skušanje: Ca. fr., Pelliculatio[nem Cato a pellicien]do, quod est inducen[do dixit in ea oration]e[m], quam scribsit de … Fest.

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.