Franja

firma f

1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime

3. podpisovanje

4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

6. redko podjetje

firma ženski spol podpis; tvrdka, firma, podjetje

firma en blanco podpis na neizpolnjeno listino
firma con rúbrica podpis z zavojkom
buena firma dobra tvrdka; dober, znan pisatelj
falsificar una firma ponarediti podpis
honorar una firma priznati (honorirati) podpis
legalizar una firma overiti podpis
poner su firma podpisati
llevar la firma biti prokurist, imeti prokuro
someter a la firma predložiti v podpis

fírma (-e) f ditta, impresa:
izvozna, uvozna firma ditta di export, import
pog. biti solidna, nesolidna firma essere affidabile, inaffidabile; poterci, non poterci contare
pren. skrivati se pod firmo nascondersi dietro il paravento di

firme trden, močan, čvrst; nepremičen, stanoviten, neomajen

tierra firme kopna zemlja, kopno
estar firme en a. vztrajati pri čem
estar en lo firme biti gotov česa, biti trdno prepričan
ponerse firme postati močnejši
¡firmes! (voj) mirno!

firmieren

1. firmieren als veljati za, biti označen kot

2. ein Schriftstück: podpisati

first¹ [fə:st] pridevnik (firstly prislov)
prvi, najzgodnejši, prvovrsten

at first hand iz prve roke
ameriško first board začetni tečaj
first cause pravzrok
First Commoner predsednik spodnjega doma parlamenta
to come first biti najboljši
first day nedelja
first cost proizvodna cena
first finger kazalec
first floor britanska angleščina prvo nadstropje, ameriško pritličje
ameriško first, last and all the time nenehno, neomajno
First Lord of the Admiralty minister za mornarico
First Sea Lord komandant mornarice
First Lord of Treasury minister za državno zakladnico
to go first peljati se v prvem razredu
ameriško first lady prezidentova žena
first name krstno, dano ime
first night premiera
ameriško I could not get to the first base nobenega uspeha nisem imel
First International prva internacionala
first lieutenant nadporočnik
in the first place predvsem
at first sight na prvi pogled
first thing na prvem mestu; pogovorno navsezgodaj
first refusal predkupna pravica

Fischblut, das, figurativ mrzla kri; Fischblut haben biti hladen/mrzel kot riba

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

flagpole [flǽgpoul] samostalnik
zastavni drog

vojska to guard the flagpole biti za kazen zaprt v kasarni

flagránten (-tna -o) adj. pren. (zelo očiten, jasen) flagrante:
flagrantna kršitev pravice flagrante violazione di un diritto
biti v flagrantnem nasprotju z essere in flagrante contraddizione con

flamber [flɑ̃be] verbe transitif osmoditi, opaliti; verbe intransitif plamteti, plapolati

flamber un poulet opaliti, ožgati piščanca
faire flamber une allumette vžgati vžigalico
(familier) être flambé biti izgubljen, uničen
crêpe féminin flambée palačinka, oblita z rumom, z alkoholom, ki ga zažgemo

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

Flamme, die, (-, -n) plamen, (Feuer) ogenj, figurativ ljubezen; in Flammen geraten zagoreti; in Flammen setzen zažgati, požgati; in Flammen stehen goreti, figurativ biti zaljubljen, ves v ognju; auf kleiner Flamme kochen biti zelo skromen; in Flammen aufgehen zgoreti, pogoreti; den Flammen übergeben izročiti plamenom; Feuer und Flamme ves goreč/navdušen (für za)

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

Flandes ženski spol Flandrija

pasar por los bancos de Flandes (fig) izvesti težavno in nevarno stvar; fig biti bujne lepote
¿estamos aquí o en Flandes? to pripovedujte komu drugemu!

flat¹ [flæt] pridevnik
raven, plosek, sploščen; medel, plehek, nezanimiv, pust, enoličen; prazen; razdišan; potrt; slab (prodaja); zveneč
glasba molovski; za pol tona znižan; napačen (petje); razglašen; onemogel, izčrpan; brezobresten; odkrit

sleng flat broke brez pare
flat calm mrtva tišina
to give a flat denial gladko odkloniti, zanikati
a flat lie debela laž
to meet with a flat refusal biti odločno zavrnjen
figurativno he fell as flat as a pancake popolnoma mu je spodletelo
to lay flat zravnati z zemljo
flat prices nizke enotne cene
flat race dirka brez ovir
his singing is flat poje za pol tona prenizko
to go into a flat spin zmesti se
that's flat to je moja zadnja beseda
flat nonsense popoln nesmisel
hudomušno B flat stenica
to tell flat naravnost povedati
ameriško flat silver srebrn pribor

fleur [flœr] féminin cvet, cvetlica; pluriel cvetje; plesen (na vinu), oprh (na sadju); figuré razcvet, izbranost, familier devištvo

fleur de farine cvetna najfinejša moka
fleur de la jeunesse cvet mladosti, mladine
fleur de soufre žvepleni cvet
la petite fleur bleue sentimentalnost
il est très fleur bleue on je zelo sentimentalen
fleur des pois (familier) eleganten mož
fleurs pluriel blanches (médecine) beli tok
à la fleur de l'âge v najlepših letih
(familier) comme une fleur z lahkoto, brez težav
il est arrivé le premier, comme une fleur z lahkoto je prišel prvi
à fleur de terre v isti višini z zemljo, na površini
il a les yeux à fleur de tête (on) ima skoraj izbuljene oči
être en fleur biti v cvetju, cveteti
couvrir quelqu'un de fleurs, jeter des fleurs à quelqu'un (figuré) obsuti koga s pohvalami, s komplimenti
faire une fleur à quelqu'un komu napraviti koristno uslugo, ne da bi zanjo zahtevali protiuslugo

fliegen (flog, ist geflogen) leteti, prileteti, odleteti; Fahne: plapolati; Puls, Hände usw.: trepetati; leteti iz službe; durch ein Examen fliegen odleteti, pasti, pogrniti; auf etwas fliegen biti nor na (kaj) transitiv (..., hat geflogen) pilotirati

flīgo -ere (—) (—) (indoev. kor. bhlīg̑-, bhleīg̑- biti = tolči; prim. gr. φλίγω in ϑλίβω stiskam, sl. blizu, let. blaîsît tolči, mečkati) tolči, udariti, vreči, metati; le pesn.: fl. se in terram L. Andr. fr., aequora fligebant navīs ad saxa virosque Lucr. (?); occ. pobijati: fligi socios, stirpem funditus fligi Acc. fr.