Franja

tricycle [tráisikl]

1. samostalnik
tricikel

2. prehodni glagol
voziti tricikel, prevažati s triciklom
neprehodni glagol
voziti se, peljati s triciklom

tridenti-potēns -entis (tridēns in potēns) s trizóbom vladajoč, mogočni vladar s trizóbom, Neptunov vzdevek: ac prima stans Scipio puppe profatur: „dive tridentipotens, cuius maria ire per alta ordimur“ Sil.

triefäugig s solzečimi očmi

triénij triennium, pl -s, triennia

trière [trijɛr] féminin, histoire grška ladja s tremi vrstami vesel, troveslača, triera

trifauce agg. mitol. knjižno s tremi žreli (Cerber)

triften pluti s tokom; Holz: splavljati

Triften, das, plovba s tokom

trig² [trig]

1. samostalnik
zavora, zaviralka, cokla

2. prehodni glagol
zavirati (kolo) s coklo, z žaviralko
neprehodni glagol
zavirati, kot cokla delovati

trigamo

A) agg. s tremi ženami

B) m troženec

trĭgōn¹ -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.

trìklīnīj -ija m, trìklīnijum km (lat. triclinium, gr. triklinon) triklinij, rimska obednica s tremi ležišči okoli mize

tri-linguis -e (trēs in lingua) trijezičen (trojezičen) =

1. tri jezike imajoč, s tremi jeziki: os (Kerberjeva) H., cantus (sc. Hecates) Val. Fl.

2. tri jezike (v treh jezikih) govoreč: Siculi (grško, punsko, latinsko govoreči) Ap., Massilienses (grško, latinsko, galsko govoreči) Isid., ego Hebraeus, Graecus, Latinus, trilinguis (trijezičnik) Hier.

triloculare agg. bot. s tremi votlinami, ki ima tri votlinice

trilt [tril]

1. samostalnik
glasba triler, tresenje (glasu); gostolevek
fonetika soglasnik, ki se izgovarja s trilerjem, zlasti r

2. neprehodni glagol
trilirati, izvajati trilerje, gostoleti; tresti (z glasom, zvokom)
prehodni glagol
peti (pesem) s triliranjem, tresenjem glasu
fonetika izgovarjati (npr. soglasnik r) s triliranjem

to trilt to o.s. trilirati si

trimbaler [-bale] verbe transitif, familier povsod vlačiti s seboj; premeščati

se trimbaler (populaire) premeščati se
se trimbaler en voiture prevažati se z avtom

trinare v. tr. (pres. trino) obrobiti, obrobljati s čipkami

trincerare

A) v. tr. (pres. trincēro) voj. utrditi, utrjevati z okopi, s strelskimi jarki

B) ➞ trincerarsi v. rifl. (pres. mi trincēro)

1. voj. utrditi, utrjevati se z okopi, s strelskimi jarki

2. pren. zavarovati se s čim; zaviti se v; skrivati se za:
trincerarsi dietro il segreto professionale skrivati se za uradno tajnostjo

trincerone m voj. poveč. od ➞ trincea velik okop, strelski jarek s prsobranom

trincettata f sunek s krivcem