Franja

mēnstruus 3 (mēnsis) mesečen, in sicer

1. vsak mesec se vračajoč, vsak mesec se ponavljajoč: Col., tempus, cursus lunae Varr., luna V., usura Ci., ratio Ci. račun štirih tednov; subst.
a) mēnstruum -ī, n mesečno službeno opravilo, mesečna služba: Plin. iun.
b) mēnstrua -ōrum, n mesečne daritve: m. solvere S. ap. Non.; occ. mesečen = menstruacíjski, menstruálen: purgationes Plin., fluores Arn. = subst. mēnstruum -ī, n: Sen. ph., Plin. ali pl. mēnstrua -ōrum, n mesečno perilo, mesečna čišča, menstruácija: Cels.; (o živalskih samicah) ki ima čiščo: canis Plin.

2. mesec dni trajajoč, za mesec dni (dan, namenjen, odmerjen): vita, spatium Ci., cibaria = subst. mēnstruum -ī, n (sc. frumentum) živež za mesec dni, mesečni obrok: L.

mente f

1. um, razum, pamet:
mente acuta prodoren um
aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
a mente riposata umsko spočit
è una bella mente to je velik um
saltare in mente priti na pamet

2. misel, miselna pozornost:
rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

3. spomin:
sapere a mente znati na pamet
tenere a mente spomniti, spominjati se
uscire di mente pozabiti

4. namera, namen:
avere in mente (di) nameniti se
ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

mentior -īrī -ītus sum (iz mēns, kakor partior iz pars): „izmisliti (izmišlj(ev)ati) si kaj“

I. intr.

1. pesniti, izmišljevati si zgodbe: ita mentitur (sc. Homerus) H.

2. ne držati besede, besede (obljube) ne izpolniti (izpolnjevati), besedo umakniti (umikati): quod promisisti mihi, quod mentita, inimica es Cat., m. honestius Ci., m. alicui Kom., H.; o stvareh: numquam tellus mentita colono Sil.

3. hote ali nehote lagáti (se), zlagati se (naspr. verum dicere): palam Pl., facile et palam Q., aperte Ci., ne ioco quidem m. H., si te mentiri dices verumque dicis, mentiris Ci., m. adversus aliquem Pl. ali apud aliquem Pl., Ci. ali ad aliquem Gell. ali alicui Aug. (z)lagati se komu, pred kom, nalagati koga, mentiri (de) aliquā re, mentiri de aliquā re Ci. idr., m. pro testimonio Gell. krivo pričati, lustro mentitus est Ap. za pet let se je preveč (z)lagal, mentire (= mentiris) motiš se; kot zatrditev: mentior si Ci., Tert. lagal bi, imejte me za lažnivca, če (ne), toda: redargue me, si mentior Ci. ali si mentiar, ultima, quā fallam, sit Venus illa mihi O. če lažem; o stvareh: Q., frons, oculi, vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime Ci., fama si non est mentita O., haec signa numquam fere mentientia Ci. nelažna; subst. pt. pr. mentiens -entis, m (= gr. ψευδόμενος) prevara, zmota, sofizem, zmoten, napačen sklep: Ci. —

II. trans.

1. izmisliti (izmišljati) si: gloriam rerum O., eius consilio tantam rem est mentitus S.

2. lažno (po)kazati, napačno (krivo) trditi (zatrjevati), lažno ustiti se, delati se (npr. bolnega), pretvarjati se, hliniti, posne(ma)ti, po krivem si prisvojiti (prisvajati), (pre)slepiti, (pre)mamiti s čim: auspicium L., sacrum, amorem, fugae causam, sani capitis dolores O., somnum Petr., ne quid imprudenter aut ignorantes adfirmemus aut scientes mentiamur Sen. ph., res, quas mentiris O. s katerimi se lažno bahaš, mentimur regnare Iovem Lucan. napačno trdimo, da je Jupiter kralj, ni res, da vlada Jupiter, puerum O. delati se dečka, iuvenem tinctis capillis Mart., se Persei filium ingenti asseveratione L. epit. lažno se izdajati za, regiae stirpis alicuius originem Vell., Iust., centum figuras O.; o stvareh: in quibus nihil umquam immensa et infinita vetustas mentita sit Ci., nec varios discet mentiri lana colores V., sunt etiamnum novicii duo colores e vilissimis: viride est quod Appianum vocatur et chrysocollam mentitur Plin.

3. lažno obljubiti (obljubljati), lažno obetati, lažno napoved(ov)ati, obljubiti in ne držati besede, (pre)varati: noctem Pr., et quaecumque in me fueras mentita fateri Pr., fidem tyrannis Cl.; o stvareh: semel fac illud, mentitur tua quod subinde tussis Mart., spem mentita seges H. — Pt. pf. s pass. pomenom mentītus 3 zlagan, lažen, lažniv, izmišljen, ponarejen, posnet, potvorjen: Pl., Pr., Sen. rh., Q., Stat., Lact., Priami clipeos mentitaque tela adgnoscunt V., mentiti fictique terrores Plin. iun., se mentitis superos celasse figuris O., m. fama, m. nomen O., m. vox Val. Fl., honor Poeta ap. Suet. — Act. soobl. mentiō -īre: Vulg.

Opomba: Star. fut. I mentibitur, mentibimur: Pl.; star. inf. pr. mentirier Pl.

mentir* [mɑ̃tir] verbe intransitif lagati

mentir à quelqu'un nalagâti koga, nalagati se komu; varati (o stvareh)
se mentir sam sebi lagati
sans mentir po resnici povedano
sans mentir, la salle était pleine nič ne lažem, dvorana je bila polna
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mentir à sa conscience, à sa conviction govoriti proti svojemu prepričanju
il, elle en a menti to je zlagano
faire mentir quelqu'un postaviti koga na laž
a beau mentir qui vient de loin (proverbe) lahko je lagati (natvesti) o stvareh, ki se ne morejo preveriti
bon sang ne peut mentir (proverbe) kri ni voda

menu, e [mənü] adjectif droben, tanek, majhen; nepomemben; adverbe drobno, na majhne kose

par le menu podrobno
dru et menu gosto, v hitrem zaporedju, močnó
menu bétail masculin drobnica
menu (charbon) masculin premogov drobir
menus frais masculin pluriel majhni, postranski izdatki
menue monnaie féminin drobiž (denar)
menu peuple masculin mali ljudje
menu plomb ptičji svinec, šibra
menus propos masculin pluriel pogovor o nepomembnih stvareh
couper, hacher menu razrezati, razsekati na drobno
raconter, expliquer par le menu podrobno pripovedovati, razlagati

meō -āre -āvī -ātum (iz indoev. kor. *mei̯- iti, potovati, prim. sl. mimo, miniti) pesn. in poklas. po določeni poti ali določenih zakonih pravilno, zdržema premikati se, iti, hoditi, korakati, priti, potovati, pluti, (o rekah) teči: Col., in orientem meavit comite Liviā T., means exercitus Cu., domus Plutonia, quo simul mearis H., iter, quā meant navigia Cu. plujejo, cum (sc. triremes) ex usu temporis huc illuc mearent T., amnis libero cursu meat Cu., quod (sc. flumen) specu mergitur alteque conditum meat Plin. iun., quā sidera lega mearent O., circuitus per quem (sc. sol) meat Plin., meantia sidera O., Lact., tudi samo meantia (sc. sidera) Sen. ph. planeti, (zvezde) premičnice, liberius meare spiritus coeperat Cu., interclusus spiritus arte meabat Lucr., anima diversa in membra means Lucan., meat aura per quaedam velut organa Q.; o abstr.: si tam corpus loco validum ac regione maneret scriptoris, quam vera meat (po novejših izdajah manet) sententia cordi Luc. fr.

mer|a² [é] ženski spol (-e …) das Maß (tudi matematika); (dimenzija) das Ausmaß (tudi figurativno), die Ausmessung, die Abmessung; (merilni kozarec) der [Meßbecher] Messbecher; -maß (dolžinska Längenmaß, hitrostna Geschwindigkeitsmaß, pravo kazenska Strafmaß, kotna Gradmaß, Winkelmaß, ločna Bogenmaß, štetja Zählmaß, najmanjša možna Mindestmaß, naravna Naturmaß, nazivna Nennmaß, normalna Normalmaß, notranja Innenmaß, ploščinska Flächenmaß, podpovprečna, premajhna Untermaß, prostorninska Raummaß, najvišja Höchstmaß, votla Hohlmaß)
… mere/po meri Maß-
(navedba die Maßangabe, odčitek die Maßanzeige, delo/izdelek po meri die Maßarbeit, die Maßanfertigung)
ustrezne mere maßhaltig
neustrezne mere nicht maßhaltig
občutek za mero das Augenmaß
po meri nach Maß, maßgerecht, maßhaltig
narejen po meri maßgearbeitet
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
preveriti mere nachmessen
zakon o merah der Eichgesetz

merācus 3 (merus) nemešan, čist, sam, suh

1. (o vinu): vinum Cels., Cael. in (pesn.) uva Pr.; (naspr. vinum aquatum), vinum meracius Ci.; adv. merācius (merācus) čisto, nemešano: meracius bibere Cels.

2. (o snovnih stvareh) sam, čist, nemešan, nepokvarjen: helleborum H.; metaf.: non modice temperata, sed nimis meraca libertas Ci., libido dominandi meracior Aug., meracissimus scientiae fons Sid.

merda -ae, f (indoev. *smorHdo- iz baze *smerHd- smrdeti; prim. sl. smrad, smrdeti, lit. smárdas vonj, smrad) človeško in živalsko blato, govno, iztrebki: bubula Veg., merda fuit (o pokvarjeni jedi) Mart.; v pl.: Mart., Ph., merdae albae corvorum H.

mergae -ārum, f (sor. z merges; prim. gr. ἀμέργω (o)strgati) dvorogljate žitne vile, s katerimi so sušili požeto žito in ga spravljali v kope: mergas datus, ut hortum fodiat Pl., multi mergis, alii pectinibus spicam ipsam legunt Col., mergae furculae, quibus acervi frugum fiunt, dictae a volucribus mergis, quia, ut illi se in aquam mergunt, dum pisces persequuntur, sic messores eas in fruges demergunt, ut elevare possint manipulos P. F.; šalj: si attigeris ostium, iam hercle tibi messis in ore fiet mergeis pugneis Pl. boš žel po obrazu obilno žetev udarcev s pestjo.

mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.

2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.

merīdiānus 3 (merīdiēs)

1. (o)poldanski, (o)poldanji: tempus Ci., tempora, somnus Plin. iun., Cels., meridianis temporibus Col., horae Varr. in (pren. o poldnevu življenja) spectaculum Sen. ph., sol L., cibus Suet. zajtrk, malica, prigrizek (ob dvanajstih); subst. merīdiānī -ōrum, m (sc. gladiatores) opoldan se boreči gladiatorji: Suet.; adv. abl. merīdiānō (sc. tempore) opoldne, opoldan: Plin.

2. južen, proti jugu: Varr., Plin., Suet., regio, vallis L., pars meridiana murorum Amm., circulus Sen. ph. polútnik, ravník (rávnik), ekvátor, circinatio circuli, quae dicitur meridiana Vitr. poldnevna črta, (črta) poldnevnica; subst. merīdiānus -ī, m (sc. cardo ali sol) jug: Vell., m. aequinoctialis Col., oriens, occidens, meridianus et aquilo Aug.; merīdiāna -ōrum, n (sc. loca) poldnevni (južni) kraji, južna območja (področja): meridiana Indiae Plin.

mérite [merit] masculin zasluga, zaslužnost; talent, sposobnost, vrednost, vrlina, odlika; odlikovanje

homme masculin de mérite zaslužen človek, oseba z zaslugami
de mérite zaslužen (o osebi); dragocen (o stvari)
mérite agricole odlikovanje, nagrada za zasluge, sposobnosti v poljedelstvu
être traité selon ses mérites dobiti svoje zasluženo plačilo
(se) faire un mérite de quelque chose šteti (si) kaj v zaslugo
tout le mérite lui en revient vsa zasluga za to gre njemu

Meroē -ēs, f (Μερόη) Mêroa, etiopska pokrajina (zdaj provinca Atbar), ki jo oblikujejo Nilovi rokavi; starodavniki so jo imeli za otok: O., Plin., Lucan., Mel.; šalj. o neki pijanki (beseda se navezuje na merum): Aus. — Adj. Merois -idis, acc. -ida, f merójska: herba Plin.

merovinški pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Merovingih) ▸ Meroving, merovingi

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

merveille [mɛrvɛj] féminin (pravo) čudo, čudež; čudovita stvar; nekaj čudovitega, veličastnega, sijajnega

à merveille čudovito; izvrstno
les sept merveilles du monde (histoire) sedem čudes sveta
la huitième merveille du monde osmo čudo sveta
pays masculin des merveilles čudežna, deveta dežela
s'acquitter à merveille d'un emploi izvrstno opraviti posel
c'est merveille de vous voir! pravi čudež je, da vas (zopet) vidim
ce n'est pas merveille que (vous soyez malade) nič čudnega, da (ste bolni)
dire merveille(s) de quelque chose v nebo kaj povzdigovati, pripovedovati čuda o čem
faire merveille, faire (des) merveilles delati čudeže, biti čudovit, sijajno se obnesti
la nouvelle machine à laver fait merveille novi pralni stroj se sijajno obnese
se porter à merveille izvrstno se počutiti
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
tenir de la merveille mejiti na čudež, biti čudovit
vous verrez des merveilles se boste (še) pošteno čudili

merx, mercis, gen. pl. -ium, f (merēre)

1. blago: Q., Amm. idr., mercem in frigidaria ferre Luc. fr., mercem dare Pl., m. invendibilis, m. improbae Pl., merces peregrinae L., merces feminae O. žensko okrasje, mercem gestare H., nakit, m. esculenta Col. živilo, jestvina, tabes mercium Plin. preležano, založeno blago, frumenta in merce sunt Plin. spadajo k blagu, se prištevajo k blagu, Poeni primi mercaturis et mercibus suis Ci. ap. Non., Ci., merces mutare V., T., Ap. trgovati na osnovi izmenjave, merces suas evehunt externasque invehunt Plin. metaf. stvar, zadeva, reč: ut aetas mala merx est tergo Pl., novi illas malas m. Pl. prazne muhe, mala merx haec est Pl. to je slabo blago, slaba stvar (o človeku), tako tudi pl. o eni osebi: o merces malae Pl. Star. soobl. (v rokopisih in izdajah) mercis, merces (npr. S. fr.) in mers.

2. meton. cena blaga, blagovna cena: mercium quantitas Cypr.

mesa ženski spol miza; hrana, oskrba; (visoka) planota; stopniščni presledek

mesa andante, mesa parlante premikanje (trkanje) mize (spiritizem)
mesa catalana bogato obložena miza
mesa de(l) comedor jedilna miza
mesa de charnela(s) sklopna miza
mesa escritorio, mesa de despacho pisalna miza
mesa extensible raztegljiva miza
-ministro delovna (pisalna) miza
mesa de noche nočna miza
mesa plegable zložljiva miza
mesa puesta pogrnjena miza
mesa rodante (Am) tekoči trak
vino de mesa namizno vino
cubrir la mesa prinesti jedila na mizo
alzar (quitar, levantar) la mesa pospraviti mizo
poner la mesa pogrniti mizo
a mesa puesta brez truda in dela; o pravem času
sentarse a la mesa za mizo sesti
comer en mesa jesti pri skupni mizi za goste