Franja

maraton samostalnik
1. (tek) ▸ maratonPovezane iztočnice: mali maraton

2. (o drugih športih) ▸ maratonPovezane iztočnice: gorski maraton, kolesarski maraton, plavalni maraton

3. (dolgotrajna aktivnost) ▸ maratonKar nekaj naših televizij na silvestrsko noč predvaja filmske maratone. ▸ Jónéhány hazai tévéadó szilveszter este filmmaratont vetít.
Večina se tudi ni pritoževala nad pravim gledališkim maratonom, saj predstava traja skoraj šest ur. ▸ A legtöbb ember nem panaszkodott az igazi színházi maraton miatt, az előadás ugyanis hat órás.

maratonec samostalnik
1. (tekač) ▸ maratonfutóSopomenke: maratonski tekač

2. (o drugih športih) ▸ maraton
Maratonci bodo plavali v mirni jezerski vodi tri kroge, rekreativci pa en krog. ▸ kontrastivno zanimivo A maratonúszók három kört úsznak a tó nyugodt vizében, az amatőr úszók pedig egyet.
Povezane iztočnice: gorski maratonec, kolesarski maratonec, plavalni maratonec

3. (kdor dolgo dela ali vztraja) ▸ maratonista
Ste pravi maratonec, saj se vaši koncerti običajno končajo v jutranjih urah. ▸ Ön valóságos maratonista, hiszen a koncertjei a reggeli órákban érnek véget.

maratonski pridevnik
1. (o teku) ▸ maratoniTekači so nastopili na maratonski preizkušnji (42 km), ki je imela dramatični zaključek. ▸ A futók a maratoni versenyszámban (42 km) indultak, amely drámaian zárult.
Povezane iztočnice: maratonska proga, maratonska tekačica, maratonski tek, maratonski tekač

2. (o drugih športih) ▸ maratoniKolesarke čaka šest maratonskih etap. ▸ Hat maratoni szakasz vár a kerékpárosokra.
Povezane iztočnice: maratonska plavalka, maratonski plavalec, maratonsko plavanje

3. (dolgotrajen) ▸ maratoniNa maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. ▸ A szombat reggeli órákban befejezett maratoni tárgyalásokon 159 ország képviselője vett részt.

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

Marcomanī (Marcomannī) -ōrum, m (Μαρκομανοί, Μαρκομάννοι) Markománi, svebsko pleme, ki so se ga Rimljani najbolj bali. Živeli so v Germaniji ob srednji Majni; od tod jih je kralj Maroboduj (gl. Maroboduus) okrog l. 8 popeljal v deželo keltskih Bojcev (Boi(o)hemum = Böhmen, danes Češka), od koder so za časa cesarja Marka Avrelija vdrli v rimsko cesarstvo (markomanska vojna od 166—180 po Kr.): C., T., Vell., Stat. — Od tod adj. Marcomannicus 3 markománski: bellum Eutr.

mardi [mardi] masculin torek

le mardi ob torkih
tous les mardis vsak torek
mardi gras pustni torek
ce n'est pas mardi gras aujourd'hui saj ni pustni torek danes (rečemo o smešno oblečeni osebi)

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

marée [mare] féminin plima in oseka; plimovanje; sveže (morske) ribe; figuré množina, množica

contre vents et marées kljub vsem zaprekam
marée basse, haute oseka, plima
marée humaine valujoča množica ljudi
arriver comme marée en carême (figuré) priti kot poklican, o pravem času

mareličen pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ sárgabarack, kajszibarack, sárgabarackos, kajszibarackos
2. (o drevesu) ▸ sárgabarack, kajszibarack
3. (o plodu) ▸ sárgabarack, kajszibarack
4. (o barvi) ▸ barack
5. (o snovi) ▸ sárgabarack

marguerite [-gərit] féminin, botanique marjetica; marine vrvi; krišpalnik

Marguerite Marjeta
marguerite de la Saint-Michel jesenska, zimska astra
reine-marguerite féminin vrtna astra
effeuiller une marguerite trgati lističe z marjetice (in ugibati o ljubezni oziroma neljubezni neke osebe)
jeter des marguerites aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam

Marij|a ženski spol (-e …) Maria
Devica Marija Jungfrau Maria, die Heilige Jungfrau
Lepa Marij kip: schöne Madonna
Marija zavetnica Schutzmantelmadonna
čaščenje Marije die Marienverehrung
nauk o Mariji die Mariologie

marītō -āre -āvī -atum (marītus)

1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

2. metaf.
a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

marmo m

1. miner. marmor:
bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled

2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob

3. marmornata okrasna plošča

marmor -oris, n (m: Plin. Val.; izpos. gr. μάρμαρος bleščeča se skala)

1. marmor, kamen marmornjak: Q., Plin. idr., Ennius constitutus e marmore Ci., templum de marmore ponam V.; pesn. kamen nasploh: sibi proxima tangit corpora: marmor erant O., donec inhaerentem lacerae cervice iuvencae marmore mutavit O., quod (flumen) inducit marmora rebus O. prevleče stvari s kamenimi skorjami, oskorji stvari s kamnom.

2. pl.
a) vrste marmorja: Plin., Sen. ph.
b) marmorn(at)i balvani, marmorn(at)e plošče: Plin., Q., marmorum lapicidinae Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča, locare secanda marmora H. dati marmorne balvane razrezati na plošče.

3. meton. iz marmorja narejene stvari
a) na drobno zmleta marmorna moka: Ca., Col., Plin.
b) marmornat miljnik: rus marmore tertio notatum Mart.
c) večinoma pl. α) dela, umetnine iz marmorja, marmorni spomeniki, marmorovine: Sen. ph., incisa notis marmora publicis H., Praxiteles marmore nobilitatus est Plin. β) marmorna poslopja: Mart. γ) marmornati podi, marmornata tla: Mart.
d) marmorna podoba: vultus in marmore supplex O., duo marmora O.; pl. o eni podobi: lacrimas marmora manant O.

4. metaf.
a) (pesn.) bleščeča morska gladina: Enn., Lucr., Sil., Val. Fl., lento luctantur marmore tonsae V., spumant vada marmore verso V., marmora pelagi Cat.
b) otrdelost konjskih sklepov: Veg. — Soobl. marmur, pl. marmura: Antonius Gnipho ap. Q.

maroški pridevnik
(o Maroku in Maročanih) ▸ marokkói

maroški slog stalna zveza
(o obllikovanju) ▸ marokkói stílus

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

mās, maris, m

1. moškega spola, moški (o bogovih, ljudeh, živalih in rastl.), kot subst. moški, mož, pri živalih samec (naspr. femina): Lucr., Q., homines Pl., et mares deos et feminas esse dicitis Ci., teneri mares O. dečki, liberi tres, duo mares Plin. iun. dečka, mares liberi ali liberi mares Lact., bestiae aliae mares, aliae feminae Ci., marem cohibent callosa vitellum H. moški rumenjak (iz katerega bo petelinček) = petelinčka, ure mares oleas O. veje moške oljke, in tiliā mas et femina differunt Plin.

2. metaf. moški = možat, krepek: Tyrtaeus mares animos exacuit H., mares Curii H., male mas Cat. nemoški, mas strepitus Pers. krepka, vzvišena pesem.

Opomba: Abl. sg. -e; gen. pl. nav. marium: Ci., Mel., toda marum: Suet., Ap. Kot adj. tudi n. mare: Ap.