Franja

Zadetki iskanja

  • trećòjagnjenica ž ovca s tretjim jagnjetom
  • trećorèdāš -áša m žarg. dijak z negačivno oceno, s tretjim redom
  • trek [trek]

    1. samostalnik
    potovanje, selitev z vozom z volovsko vprego (v južni Afriki); potovanje

    2. neprehodni glagol
    vleči voz, vleči tovor (o volu, v južni Afriki); potovati z volovsko vprego, (iz)seliti se; počasi, s trudom se pomikati naprej
    sleng popihati jo, pobrisati jo
  • tremi-pēs -pedis, acc. pl. -pedas (tremere in pēs) tresonog, tresoče noge imajoč, s tresočimi nogami: neque quas † agi pennis anates, tremipedas (po novejših izdajah remipedas) buxeirostris pecudes, paludibus nocte nigra ad lumina lampadis sequens Varr. ap. Non.
  • trench2 [trenč] prehodni glagol
    razrezati, rezati na kose
    agronomija kopati, prekopati, globoko preorati, rigolati; (raz)brazdati z brazdami, z jarki
    vojska obdati ali utrditi s strelskimi jarki
    neprehodni glagol
    (iz)kopati jarke
    vojska (iz)kopati rove, ukopati se
    figurativno mejiti, približevati se; posegati v

    to trench upon s.o.'s rights posegati v pravice kake osebe
    that trenched closely upon heresy to je že zelo mejilo na krivoverstvo
  • trephine [trifí:n, -fain]

    1. samostalnik
    medicina majhen, ročni trepan (žagica)

    2. prehodni glagol
    (na)vrtati s trepanom, trepanirati
  • trȅskavica ž (ijek., ek.)
    1. dial. vrsta kola, plesa v Slavoniji
    2. prehlad z mrzlico, s temperaturo: Moj Đuro zimuje u šumi, smoždit će ga treskavica; neka vrtoglavica i treskavica obuze ga
    3. bot. mešič, Scleranthus
  • tréskavica ž oluja s gromovima
  • trésniti -em
    1. trijesnuti, tresnuti: tresniti koga po glavi, po gobcu
    2. trijesnuti, tresnuti, ljosnuti, pasti, bupnuti s trijeskom: tresniti na tla
    3. trijesnuti, tresnuti, lupiti: tresniti z vrati
  • tretírati trètīrām (fr. traiter) tretirati, ravnati s kom, obravnavati koga, kaj: ne dopuštam da ovako tretiraš bespomoćna čovjeka; pisac je ovaj problem tretirao na vrlo obziran način
  • tretírati -am (fr. traiter)
    1. tretirati, postupati s kim, s čim: tretirati človeka
    2. obrađivati, raspravljati, pretresati neki problem
  • tŕgati -am i tržem
    1. kidati: trgati cvetje; nit se trga
    konac se kida
    2. trgati: pes se trga z verige
    3. trgati, brati: trgati grozdje
    4. trgati, probadati, sijevati, sevati: v zobu, v kosteh me trga
    5. otkidati, zakidati: trgati delavcem plačilo
    6. derati, kidati: trgati plen z zobmi; trgati obleko
    7. cijepati, cepati: srce se mi trga; trgati platno, obleko
    8. odronjavati: voda trga bregove
    9. jagmiti se: kupci se trgajo za blago
    10. trgati se s kom gušati se, jakariti se s kim
  • triaccessoriato agg. s trojnimi sanitarijami, s trojnimi pomožnimi prostori
  • tribūnus -ī, m (tribus) tribún

    1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

    2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

    3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

    4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

    5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

    6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.
  • tri-camerātus 3 (trēs in camerātus) tri oddelke (predelke, prekate) imajoč ali tri etaže imajoč, tridelen (trioddelčen, tripredelen, triprekaten) ali trietažen: ecclesia Aug., inferiora arcae bicamerata et tricamerata facies Ambr.; subst. tricamerātum -ī, n soba (shramba, prostor) s tremi prekati, triprekatna soba (shramba, prostor): Hier.
  • trichiné, e [trikine] adjectif, médecine trihinozen, okužen s trihinami
  • trichōrus 3 (gr. τρίχωρος) tri dele (prostore, oddelke, predelke) imajoč: altaria Paul. Nol.; subst. trichōrum -ī, n prostor (soba) s tremi deli (prostori, oddelki, predelki): Stat.
  • triclave agg. (blagajna, trezor) ki se zapira s trojnimi ključi
  • trictrac [triktrak] masculin vrsta igre s kockami na deski (za dve osebi), triktrak
  • tricuspidale agg.

    1. arhit. s trojnim čelom

    2. anat. trikuspidalen, tridelen