Franja

dictamnum -ī, n (gr. δίκταμνον): V., Val. Max., Plin., ali dictamnus -ī, f (gr. ἡ δίκταμνος): Ci. jesenjak, jesenček, jelenska trava (Origanum dictamnus, Linn.), po gorovju Dikti imenovana rastl., njeno listje naj bi imelo moč, iz telesa odstraniti odlomljene puščične osti.

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

dictionary [díkšənri] samostalnik
besednjak, slovar

figurativno living (ali walking) dictionary vseved

didaktičen pridevnik
1. (o poučevanju) ▸ didaktikai, didaktikus
2. (o literarnih delih) ▸ didaktikusUmetnost ljubezni, ena treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, je namreč zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. ▸ kontrastivno zanimivo A Szerelem művészete, Ovidius három erotikus elégiagyűjteményének az egyike – amely időszámításunk kezdetén jött létre – a csábításról szóló tanköltemény.

3. (o igračah) ▸ didaktikus, oktatóS temi didaktičnimi igrami, ki so del računalniških programov za učenje z računalnikom, se učenci na igriv način učijo ali ponavljajo in utrjujejo učno snov. ▸ kontrastivno zanimivo Ezekkel, a számítógépes oktatási programok részét képező didaktikai játékokkal a diákok játékos módon tanulják, ismétlik és mélyítik el a tananyagot.

didascalicus 3 (gr. διδασκαλικός) na pouk nanašajoč se, poučen: opusculum Aus.; subst. Didascalica -ôn ali -ōrum, n (Διδασκαλικά) Didaskalije, poučno Akcijevo delo: Gell.

die¹ [dai] neprehodni glagol (of od, zaradi)
umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti
pogovorno hrepeneti

to die in one's boots, to die with the boots (ali shoes) on umreti nasilne smrti
to die in the last ditch vzdržati do konca
to die game hrabro umreti; ostati zvest
to die hard biti trdoživ
to die in harness umreti sredi dela
to die in one's bed umreti naravne smrti
never say die nikoli ne obupuj
to be dying for s.th. hrepeneti po čem
to die by one's hand narediti samomor
to die of laughing počiti od smeha
a die wish zadnja želja (pred smrtjo)
were I to die for it četudi bi moral z življenjem poplačati

die³ množina dice [dai, dais] samostalnik
igralna kocka

the die is cast kocka je padla, nazaj ni poti
as straight as a die čisto raven; velik poštenjak
upon the die na kocki, v nevarnosti
to risk all on a turn (ali the throw) of a die vse staviti, vse prepustiti naključju
the dice are loaded against him nima sreče, usoda mu ni naklonjena

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

diéta diète ženski spol , régime moški spol (alimentaire)

imeti strogo dieto suivre un régime sévère
držati se diete être au régime (ali à la diète), suivre un régime
mlečna dieta diète lactée
diete (dnevnice) indemnités ženski spol množine journalières de déplacement (ali de voyage)

diéta dieta f , régimen m

mlečna dieta dieta láctea
imeti, držati (strogo) dieto estar a (ali observar) dieta (rigurosa)
predpisati komu dieto poner a dieta a alg

diétičen diététique, de régime

dietična hrana aliments moški spol množine de régime (ali diététiques)

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

diferénca difference

ne delam diferénce med njimi I don't distinguish (ali I see no difference) between them
diferénco je treba plačati there is still something to pay

diferencialna diagnoza stalna zveza
medicina (razpoznavanje bolezni) ▸ differenciáldiagnózis
Diferencialna diagnoza se lahko nekoliko zaplete, če pri osebi prihaja samo do bruhanja ali pa samo do driske (in ne obojega hkrati). ▸ A differenciáldiagnózist megnehezítheti, ha a betegnél csak hányás vagy csak hasmenés jelentkezik (nem pedig mindkettő).

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.

difficulty [dífikəlti] samostalnik
težava, težavnost; zadrega
ameriško, množina nesoglasje

to make (ali raise) difficulties povzročati težave, ugovarjati
with difficulty težko, komaj
to be in difficulties for money biti v denarni stiski
to throw difficulties in s.o.'s way delati komu težave
to come up (ali experience) a difficulty naleteti na težavo

diffluō -ere -flūxī (-flūxum)

1. razteči (raztekati) se, razli(va)ti se: Rhenus … in plures diffluit partes C., quoniam … diffluere umorem … cernis Lucr.; pren.: ut nos quasi extra ripas diffluentīs coërceret Ci., efficiatur aptum illud, quod fuerit antea diffluens Ci. tako rekoč razlito, cernere erat … quot linguarum opera ex ore virginis diffluebant M.

2. pren.
a) raztopiti (raztapljati) se, topiti se, potopiti se v kaj, plavati v čem, čezmerno vda(ja)ti se čemu: iuvenes sudore diffluentes corpora Ph. ki se jim po vsem telesu cedi znoj, d. sudore Plin. ves prepoten biti, d. luxuriā et lasciviā Ter., intellegemus, quam sit turpe diffluere luxuriā Ci. ali d. luxu L., Col. ali in luxum Prud. popolnoma vdajati se razkošju, razkošno živeti, homines deliciis diffluentes Ci., Graeci otio diffluentes Ci., d. divitiis Sen. ph., risu Ap. od smeha skoraj počiti; v pass. brezos.: die noctuque ludatur, bibatur, … diffluatur Aug. naj se … razuzdano živi.
b) (o neživih subj.) razbliniti (razblinjati) se, razgubiti se, razpršiti se, giniti, izginiti (izginjati), miniti: omnia, quae dilapsa iam diffluxerunt Ci. kar je že razpadlo in se razpršilo, cogere, ut ab summo tibi diffluat altus acervus (papaveris) Lucr., ubi per socordiam vires, tempus, ingenium diffluxere S., ubi (vita) per luxum et neglegentiam diffluit Sen. ph., diffluxisse iecur L., diffluunt iuga montium Sen. ph., mendacium per se corruptum … diffluit Lact., nolo in aliud horae diffluant Aug.

dig² [dig] samostalnik
kopanje; arheološko izkopavanje
ameriško, sleng garanje, guljenje; sunek
figurativno zbadanje, posmeh
ameriško, sleng gulež

to have a dig at nekaj poskusiti; zbadljivo o kom pisati ali govoriti

digamma, n indecl. (gr. δίγαμμα) ali digamma -ae, f in digammon -ī, n (gr. δίγαμμον, sc. στοιχεῖον) ali digammos -ī, f (s subst. littera ali brez)

1. eolska črka digama pred samoglasniki, dvojna gama (JF = F, po ces. Klavdiju d = lat. V ali F, npr. servus): slovničarji, Aeolicum d. Q. idr. slovničarji.

2. šalj. obrestna knji-žica (z napisom Fenus), ki se začenja z digamo: Ci. ep.