Franja

vitta -ae, f (sor. z viēre)

1. naglavna obveza (poveza), naglavni trak (povoj), šapelj
a) darilnih živinčet in za darovanje namenjenih oseb: O., Iuv. idr., auro vittisque velatus iuvencus V., vittae deûm (bogovom posvečene), quas hostia gessi V.
b) svečenikov in svečenic, tudi pesnikov in drugih svetih mož: Lucan., Val. Fl. idr., Anius niveis circumdata tempora vittis concutiens et tristis ait O., Phoebi sacerdos … vittis redimitus tempora V., Helenus … exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V. (ker hoče prerokovati), his niveā cinguntur tempora vittā V.
c) poštenih svobodnorojenih žena in deklic: Pl., Pr. idr., vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., crinales vittae O., quamvis vittae careatis honore O., vittae tenues, insigne pudoris O.

2. obvezilo, poveza, obvezilnica, ovojni trak (na posvečenih stvareh)
a) okrog žrtvenika ali dreves: molli cinge haec altaria vittā V., stant Manibus arae, caeruleis maestae vittis V., quercum vittae sertaque cingebant O.
b) volneni trak, s katerim so ovijali veje prosilci za varstvo, milost ali pomoč: vittā comptos voluit praetendere ramos V., praeferimus manibus vittas ac verba precantia V., audierat laurumque manu vittasque ferentem O., decorae (= decoratae) supplice vittā H.

vīvārius 3 (vīvus) živim živalim namenjen, za žive živali rabeč (uporabljan): naves Macr. s katerimi prevažajo žive ribe, ribji čolni. Od tod subst. vīvārium -iī, n hranišče za žive živali, vivárij = zverinjak, živalski vrt, menažerija, obóra, obòr, ribnjáča, póltar, ribnik, ríbnjak idr.: Varr., Gell., Amm. idr., aprorum, murenarum Plin., servos in vivarium (sc. murenarum) abici iubere Sen. ph. V oborih so od Sulovega obdobja naprej redili črno divjačino; od tod pren.: senes, quos in vivaria mittant H. da jih vtaknejo v svoje obore = da si (z darili) pridobijo njihovo naklonjenost in tako dedujejo za njimi.

vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
vkopati cevi interrare le tubature
pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. interrarsi

2. voj. trincerarsi

3. alp. bivaccare nella neve

vladar samostalnik
1. (kdor vlada) ▸ uralkodóMnogi ga imajo za enega izmed najpomembnejših vladarjev v norveški zgodovini. ▸ Sokan a norvég történelem egyik legfontosabb uralkodójának tekintik.

2. (o vplivnosti) ▸ úrŠpanci so zadnja leta nesporni vladarji svetovnega prvenstva v motociklizmu. ▸ A spanyolok az elmúlt években a motoros világbajnokság vitathatatlan urai voltak.
Nokia je bila nekoč nesporni vladar trga mobilnih telefonov. ▸ A Nokia egykor a mobiltelefon-piac vitathatatlan ura volt.
Internet je vladar sveta! ▸ Az internet a világ ura.

3. (v astrologiji) ▸ uralkodóSaturn, vladar znamenja kozoroga, velja za strogega, a pravičnega učitelja. ▸ A Szaturnusz, a Bak jegy uralkodó bolygója szigorú, de igazságos tanárnak számít.

vlomíti to burgle; to break in (into)

vlomíti vrata to force (ali to batter in) a door
vlomíti v hišo to break into a house, to commit a burglary
vlomili so v našo hišo our house has been burgled, we've had a burglary (ali a break-in) at our house
tat je vlomil v sosedovo garažo a thief broke into the neighbour's garage
vlomili so v trgovino the shop was broken into
vlomíti v kredenco to break open a cupboard
vlomíti vrata to force open the door, to break the door in

vmesnik samostalnik
1. (naprava) ▸ interfészPrenos slik iz fotoaparata v računalnik omogoča vmesnik USB. ▸ A képek átvitelét a fényképezőgépről a számítógépre USB-interfésszel tudjuk megoldani.
Vmesnik je občutljiv za dotik, zaradi česar je nameščen v ravnini plošče. ▸ A kezelőfelület érintésérzékeny, ezért a panel síkjában helyezkedik el.

2. (o računalniškem programu) ▸ interfész, felhasználói felületEna izmed odlik programa je zelo pregleden uporabniški vmesnik, v katerem se bodo začetniki hitro znašli. ▸ A program egyik erőssége a nagyon áttekinthető felhasználói felület, amelyen a kezdők is gyorsan eligazodnak.

3. (vmesni člen; posrednik) ▸ közvetítő, összekötő
Všeč mi je bila ideja poslovanja brez vmesnikov. ▸ Tetszik a közvetítők nélküli üzletvitel ötlete.
Preveč direktna je, jaz bi se pogovarjal bolj na daleč, s kakšnim vmesnikom, z njo bi klepetal o stvareh, ki so meni ljube. ▸ Túl közvetlen, én inkább távolról, összekötőkön keresztül beszélgetnék vele, olyan dolgokról csevegnék, amiket szeretek.

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda water; humoristično Adam's ale

po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water

voditelj samostalnik
1. (v politiki in religiji) ▸ vezető Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. ▸ Az EU-tagállamok vezetői elkezdték az ülést, amelyen az euróövezet válsága elleni harchoz próbálnak új intézkedéseket egyeztetni.
Politično vodstvo bo postopoma prenesel na druge, še naprej pa bo duhovni voditelj, kajti položaj dalajlame ni prenosljiv. ▸ A politikai vezetést fokozatosan átruházza másokra, de megmarad szellemi vezetőnek, hiszen a dalai láma tisztsége nem átruházható.

2. (povezovalec programa) ▸ műsorvezetőKariero je nadaljeval na televiziji najprej kot voditelj oddaj, pozneje kot urednik. ▸ A televíziónál folytatta a karrierjét előbb műsorvezetőként, később szerkesztőként.
Dogajanje bodo povezovali voditelji vseh sodelujočih radijskih postaj, prenos pa bo potekal prek radijskih valov in interneta. ▸ Az eseményeket a közreműködő rádióállomások műsorvezetői kötik össze, a közvetítés pedig a rádióhullámokon és az interneten lesz elérhető.

vodnar samostalnik
tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Vízöntő [znamenje] ▸ vízöntő [oseba]Vezani vodnarji se bodo posvetili partnerju in otrokom. ▸ A kapcsolatban élő vízöntők a partnereiknek és a gyermekeiknek szentelik magukat.
Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
V znamenju vodnarja je rojeno neverjetno število izumiteljev in znanstvenikov. ▸ Hihetetlen számú feltaláló és kutató született a Vízöntő jegyében.

Vodnar samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ VízöntőUran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ VízöntőLjudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.

vogue [vóug] samostalnik
(priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspeh

in vogue v modi, moderen; zdaj priljubljen
the vogue vladajoča moda
all the vogue zadnja moda, zadnji krik mode
it is all the vogue to je zdaj moda
to be in full vogue biti velika moda
to acquire vogue naleteti na odziv
to bring into vogue prinesti v modo
to come into vogue priti v modo
to go out of vogue iti (priti) iz mode
his poems had a great vogue njegove pesmi so se zelo brale
his novels had a great vogue 20 years ago njegovi romani so bili zelo priljubljeni pred 20 leti
war novels had a short-lived vogue vojni romani so bili kratek čas v modi
such shoes are the vogue takšni čevlji so zdaj v modi

Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.

2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.

3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.

4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.

5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija.

voler² [vɔle] verbe transitif krasti, ukrasti; neupravičeno si prisvojiti (naslov)

voler quelqu'un okrasti koga
je ne l'ai pas volé to sem si pošteno prislužil
il s'est fait voler ses vêtements ukradli so mu obleko

volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

volley² [vɔ́li] prehodni glagol
izstreliti salvo (krogel)
šport prestreči in odbiti (žogo) v zraku (preden se dotakne tal)
figurativno iztresti, izliti (ploho besed itd.)
neprehodni glagol
biti izstreljen v salvi, leteti v salvi
šport odbijati žogo v zraku; istočasno ali enoglasno zagrmeti (o topovih)

the cannon volleyed on all sides z vseh strani so grmeli topovi
stones volleyed kamenje je deževalo