Franja

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

saltō -āre -āvī -ātum (intens. k salīre skakati)

1. intr. plesati, poplesavati, poseb. mimično ali pantomimično; ker je bilo tako plesanje pogosto precej obsceno, so starodavniki na plese za zabavo gledali kot na nekaj nedostojnega: TER., H., AMM. idr., nemo fere saltat sobrius, nisi insanit CI., saltare nostris moribus in vitiis ponitur N., culta saltat amica O., saltare sublatis pedibus AP. (o oslu) plesati po zadnjih nogah; brezos.: cantatur ac saltatur per omnes gentes Q.; metaf.: nunc aere comminantibus gestire pupulis et nonnumquam saltare solis oculis AP.; o govorniku: Hegesias saltat incīdens particulas CI. tako rekoč poskakuje, sekajoč svoje stavke.

2. mimično ali pantomimično plešoč prikazati (prikazovati), predstaviti (predstavljati) kaj: PLIN. IUN. idr., Cyclopa H., puellam O., Turnum, pirricham, tragoediam SUET., glaucum VELL., Oedipodem MACR., odaria PETR. ob gibanju telesa peti; v pass.: ficti saltantur amantes O., carmina quod pleno saltari nostra theatro … scribis O. da se pojejo ob poplesavanju (gibanju telesa), saltata poëmata O., saltatur Iuppiter AUG. ali Venus, magna mater (= Cybele) ARN.; metaf.: iactant cantari saltarique commentarios suos T. da se predavajo s pevskim glasom in pretirano mimiko.

salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

casa de salud blaznica
certificado de buena salud zdravniško spričevalo
nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
beber a la salud (de) nazdraviti komu
estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
tener poca salud bolehati, hirati
vender salud (fig) kipeti od zdravja
¡salud! na zdravje!
¡a su salud! na Vaše zdravje
¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
¡muchas saludes! mnogo pozdravov

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

salvō -āre -āvī -ātum (salvus)

1. rešiti (reševati), odrešiti (odreševati), ote(ma)ti (otevati): VULG., ECCL.

2. držati se česa, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) kaj, vztrajati pri čem: salvatur unitas, salvatur unus AUG.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

Samo f

1. geogr. Samos

2.
portar vasi a Samo pren. nositi vodo v Savo, početi kaj jalovega

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv. -ē

1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. – Subst. n
a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.

sanction [sǽŋkšən]

1. samostalnik
sankcija; sprejetje, dovoljenje, pritrditev, odobritev, dopustitev; podpora, nagrada
pravno prisilni zakonski ukrepi ali odredbe, kazenski ukrepi
množina, politika sankcije

to give sanction to s.th. odobriti kaj

2. prehodni glagol
odobriti, potrditi, uveljaviti, uzakoniti (zakon); sankcionirati

sang [-sɑ̃] masculin kri (tudi figuré); rasa; figuré življenje

sang-mêlé masculin mešanec
sang de rate (médecine) vranični prisad
coup masculin de sang (médecine, familier) (možganska) kap
donneur masculin de sang krvodajalec
à sang chaud, froid (zoologie) toplokrven, mrzlokrven
cheval masculin (de) pur sang čistokrven konj
prise féminin, transfusion féminin de sang odvzem, transfuzija krvi
bon -! bon sang de bon sang! prekleto!
avoir du sang bleu biti plemiškega porekla
avoir le sang chaud (figuré) biti vročekrven, jeznorit
avoir du sang dans les veines biti energičen
avoir du sang de navet, de poulet dans les veines (figuré) ne imeti nobene hrbtenice, biti brez energije, biti mevža(st)
avoir du sang sur les mains imeti krvave roke
le sang a coulé, a été répandu kri je tekla, bilo je mrtvih in ranjenih
le sang de cet homme crie vengeance kri tega človeka vpije po maščevanju
cela fait bouillir le sang človeku zavre kri ob tem
avoir le sang qui monte à la tête biti nagle jeze, hitro vzkipljiv
cela est dans le sang to je v krvi
se faire du bon sang veseliti se, zabavati se
se faire du mauvais sang jeziti se, razburjati se, delati si skrbi (pour quelque chose za kaj)
le sang se glace, se fige dans les veines kri poledeni, zastane v žilah
mettre un pays à feu et à sang opustošiti deželo z ognjem in mečem
(familier) se payer une pinte de sang zabavati se, smejati se od srca
se ronger les sangs (populaire) biti zelo vznemirjen, nemiren
sucer le sang du peuple, s'engraisser du sang du peuple izsesavati ljudstvo
suer sang et eau (familier) potiti kri in vodo; zelo se truditi, garati
cela me tourne le sang to mi gre k srcu
tourner les sangs à quelqu'un (familier) pognati komu strah v kosti, zelo koga prestrašiti
tout mon sang n'a fait qu'un tour kri mi je zavrela
verser, répandre le sang tremper ses mains dans le sang prelivati kri
verser son sang pour la patrie preliti kri za domovino

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

sanguinō -āre -āvī (–) (sanguis)

I. intr.

1. krvaveti, biti oblit s krvjo, biti krvav: lacertos sanguinantes porrigere PS.-Q., femina sanguinans (= cui menses fluunt) TERT. ki ima menstruacijo.

2. biti krvave barve, biti krvavordeč: celare possumus immanem colubrum multinodis voluminibus serpentem, veneno noxio colla sanguinantem hiantemque AP.

3. metaf. krvoželjen, željan (žejen, lačen) krvi: eloquentia T. kliente izsesavajoča. –

II. trans. (o)krvaviti, narediti (delati) kaj krvavo: puerperio sanguinati panni PORPH.; occ. krvavo, do krvi pretepsti (pretepati): servo pessimo latus VULG.

sánjati to dream; to see in a dream

sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it

sanja|ti se (- se mi)

1. einen Traum haben (sanjalo se mi je ich hatte einen Traum)
sanjati se o träumen von (sanjalo se ji je o očetu sie hat von ihrem Vater geträumt)

2. samo približno vedeti: eine Ahnung haben
se ti kaj sanja, kje/koliko …? hast du eine Ahnung, wo/[wieviel] wie viel …?
še sanja se ti ne! hast du eine Ahnung!
niti sanja se mi ne ich habe keine blasse Ahnung

sānō -āre -āvī -ātum (sānus)

1. zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), lečiti, (za)celiti, poceliti: AUG. idr., quid, si te (sc. medicus) sanasset CI., quod ad sanandum me pertineret N., homo sanatus O., corpora vix ferro sanantur O., repentinus tumor oculorum sanatur CI., sanare crura PR., vulnera CI., O., PLIN., dolores PR., morbum comitialem PLIN.

2. metaf.
a) kako zlo odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati): ad hunc (sc. fumum atque nidorem) sanandum PLIN.
b) (o)zdraviti = popraviti (popravljati), spraviti (spravljati) k pameti, urediti (urejati), (po)skrbeti za kaj, obravnavati: rei publicae partes aegras armis CI., avaritiae vulnera crudelitatis remediis CI., avaritiam SEN. PH., quae sanari poterunt, quācumque ratione sanabo CI., sanare domestica mala L., discordiam L. (u)dušiti, (u)krotiti, curas PR., curas salubribus herbis TIB. utešiti, habeo, quod carmine sanet et herbis O., id (sc. incommodum) ... se celeriter maioribus commodis sanaturum C., sanare scelus SEN. TR. plačati, pokoriti se.
c) occ. duševno (o)zdraviti = spametiti (spametovati), spraviti (spravljati) k pameti, pomiriti (pomirjati), preveriti (preverjati): mentes consceleratas CI., mentes eorum C., timentes omnium animos consolatione HIRT., unius orationis saluberrimā medicinā sanatus VAL. MAX.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato