Franja

partisan, e [-tizɑ̃, an] adjectif privržen, naklonjen (de quelque chose čemu); masculin, féminin pristaš, privrženec; militaire partizan, -nka

guerre féminin de partisans partizansko bojevanje, gverila

parvenu, e [parvənü] adjectif povzpetniški, parvenijski; masculin povzpetnik, parveni; pluriel jara gospoda

pas² [pɑ] adverbe

ne ... pas, (familier) pas ne
ne ... pas non plus tudi ne
non pas res ne
pas vrai? (familier) pas? mar ne?
pas grand-chose masculin pridanič
pas du tout nikakor ne
pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
pas de chance! smola!
pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
pas possible! nemogoče!
(ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
il n'y a pas que lui ni samo on
l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...

pascal, e, aux [paskal, sko] adjectif velikonočni

cierge masculin, agneau masculin pascal velikonočna sveča, jagnje

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

passa avv. (pri številčnih izrazih) čez, in več:
un milione e passa čez milijon

passant, e [pasɑ̃, t] adjectif javen (pot), zelo prometen; masculin pasant, mimoidoči, pešec (v cestnem prometu)

en passant mimogrede
rue féminin passante zelo prometna ulica

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

passato

A) agg.

1. pretekel; prejšnji

2. ekst. prejšnji, zastarel:
moda passata zastarela moda
è acqua passata pren. to je lanski sneg

3. ekst. star; nesvež; pren. uvel:
bellezza passata uvela lepota

B) m

1. preteklost:
rimpiangere il passato objokovati preteklost

2. knjižno prednik; ekst. pokojni

3. jezik preteklik:
passato prossimo, remoto bližnji, daljni preteklik

4. kulin. pasirana zelenjava

passé, e [pase] adjectif minul, pretekel; (barva) obledel

l'année passée lani
temps masculin passé pretekli čas
passé de mode (prešel) iz mode
il est 4 heures passées ura je štiri proč
couleur féminin passée obledela barva

passionnant, e [pasjɔnɑ̃, t] adjectif razburljiv, napet, privlačen, zelo zanimiv

passionné, e [pasjɔne] adjectif strasten; navdušen (de za); masculin strastnež, navdušenec

partisan masculin passionné strasten privrženec

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

pastoral, e, aux [pastɔral, ro] adjectif, vieilli pastirski; podeželski; religion pastorski; féminin pastirska igra, pastirska pesem; prizor s pastirji (v slikarstvu)

mandement masculin pastoral (religion) pastirsko pismo

pataud, e [pato, d] adjectif počasen in neokreten; masculin psiček z debelimi šapami; masculin, féminin, (familier) neroden, neokreten otrok ali oseba

patelin, e [patlɛ̃, in] adjectif priliznjen, figuré medén; masculin, féminin priliznjenec, -nka, hinavec, -vka; masculin, familier vas, domači kraj

patent, e [patɑ̃, t] adjectif očiten

injustice féminin patente očitna, kričeča krivica

patenté, e [patɑ̃te] adjectif ki plačuje obrtni davek; figuré priznan; patentiran

pateō -ēre -uī (prim. gr. πετάννυμι, πατάνη skleda (iz *πετάνα, od tod lat. patina))

1. odprt biti (naspr. clausum, obseratum esse): Pl., T., Plin. iun. idr., patent fores Ter., O., portae, valvae Ci., patentes ianuae, portae L., nares semper patent Ci., patebant plagae L. rane so zevale, ne fugae quidem patebat locus L., portus patet praedonibus Ci., cuncta maria terraeque patebant S.; pren.: patet isti ianua leto V.; occ. razprostirati se, raztezati se, (daleč) segati: Iust., Plin., Eutr. idr., patet pelagus V., Tuscorum opes late … patuere L., fines Helvetiorum … in longitudinem milia passuum CCXXXX, in latitudinem CLXXX patebant C., huius Hercyniae silvae, quae supra demonstrata est, latitudo novem dierum iter expedito patet C.; metaf.: late patere daleč segati, daleč (zelo) razširjen biti, širom(a) se razpasti, vsevprek se širiti (razširjati), imeti velik (širok) obseg, imeti široko veljavo, imeti široko (širno) področje (torišče): ista ars late patet et ad multos pertinet Ci., latius patuit sceleris contagio Ci., hoc praeceptum patet latius Ci., in quo vitio latissime patet avaritia Ci.

2. odprt biti = dostopen, pristopen, dosegljiv, prehoden biti: semitae patuerunt C., e fossā in cubiculum patet iter L., aditus patuit Ci., patet via nuntiis Ci., quibus curia patet Ci., virginitas mea patet Phoebo O.

3. metaf.
a) na voljo (na razpolago) biti komu, svoboden (prost) biti za koga: nihil obsessis praeter deditionem patebat Cu. obleganci niso imeli na voljo ničesar, razen predaje, honores patent alicui Ci., patuit quibusdam fuga L., patet aditus ad aliquem N., p. reditus in amicitiam C., omnibus haec ad visendum patebant cotidie Ci., omnibus … vestrum auxilium aequum est patere L.
b) izpostavljen biti: fortunae impetibus Cu., periculis, ictibus tuis Sen. ph., morbis Cels., patens vulneri equus V., p. in arma V.
c) (raz)viden, očiten, jasen, znan biti: Pl., S., H. idr., nomen in adversariis patet Ci. se najde, ecquidnam in tabulis patet lucelli expensum Cat., causae patuere O., fingi putatis, quae patent? Ci., nulla tum patebat, nulla erat cognita coniuratio Ci., vera patuit dea V. se je izkazala kot prava boginja, se je pokazala pravo boginjo, ut procedente libro patebit Q. kot bo razvidno v nadaljevanju knjige; impers. z ACI očitno biti, jasno biti: T., Plin. idr., cum pateat id aeternum esse Ci. — Od tod adj. pt. pr. patēns -entis, adv. patenter: Cass., Plin. Val., Front., komp. patentius: Ci.

1. odprt, prost, prehoden, dostopen: via patens, patentior L., campi S., Cu., vallis usque ad mare patens Cu., vallis patentior quam cetera L., loca patentia L., patentiora C., patentissima Suet., patens caelum Ci. golo (milo) nebo, čisto ozračje; subst.: perpatentia … vadebant L. vrzeli, ex patenti utrimque (iz širnega prostora, ki ga je zavzemalo ob obeh straneh) coactum in angustias mare L.

2. daleč se razprostirajoč, širen, širok: pelagus V., Aegaeum H., dolium quam patentissimi oris Col.

3. metaf.
a) svoboden, nemoten, neoviran: pinguis amor nimiumque patens in taedia nobis vertitur et, stomacho dulcis ut esca, nocet O.
b) odprt čemu, za kaj = dostopen čemu: domus patens atque adeo exposita cupiditati et voluptatibus (naspr. domus clausa pudori et sanctimoniae) Ci.
c) očiten, jasen: causa O.

pathēticus 3, adv. -ē (gr. παϑητικός) patetičen, strašljiv, (raz)vnet, čustven, nabit s čustvi: oratio Macr.