Franja

Viola samostalnik
pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója]Nogometaši Maribora so se po tekmi veselili skupaj s svojimi zvestimi navijači Violami. ▸ A maribori labdarúgók a mérkőzés után együtt örültek hűséges szurkolóikkal, a Violák csoportjával.

vīperīnus 3 (vīpera)

1. gadji, kačji: morsus Acc. ap. Ci., nodus H., cruor, sanguis H. (kri strupenih kač so starodavniki imeli za strup), caro Plin., sanies Plin. gadji (kačji) strup; subst. vīperīna -ae, f (sc. herba) gadji ali kačji koren, kačnik, kaček, sicer rastl., imenovana serpentaria: Ap. h.

2. gadast, kačast: chamaeleon implicans se viperinis orbibus Plin.

Virbius -iī, m Vírbij, v logu pri Ariciji z Diano čaščen junak, baje Hipolit, ki so ga raztrgali njegovi konji, a ga je Eskulap(ij) na Dianine prošnje zopet oživil s čarovnimi zelišči; takrat se je preimenoval in postal Virbius: quique fuisti Hippolytus, nunc idem Virbius esto O. Pri drugih pesnikih je Virbij Hipolitov sin: Hippolyti proles Virbius V.

virgineus 3 (virgō)

1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.

2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.

virgula -ae, f (demin. virga)

1. vejica: P. F., corona … , facta duabus virgulis oleaginis N.

2. šibica, paličica, palčka: virgulā stantem circumscripsit Ci., boni et mali causam tamquam virgulā attingere Ci., virgula vitrea Sen. ph.

3. virgula divina čarobna (čarodejna, čudodelna) paličica (palčka, šibica): si omnia, quae ad victum pertinent, quasi virgula divina, ut aiunt, suppeditarentur Ci.

4. occ.
a) kotomer, kotnik, oglomer: Veg.
b) virgula censoria (sicer imenovana obelus) črtica pri kaki besedi, s katero so označili njeno nepristnost: Q., Hier.
c) naglasno znamenje, znamenje naglasa, starejše naglasnica: acutus accentus notatur virgula a sinistra parte in dexteram ascendente M.

Viri-plāca -ae, f (vir in plācāre) Viripláka = Spraviteljica mož, neka boginja (menda Junona ali Venera, ki je v svojem svetišču na Palatinu pobotala zakonce, kadar so se sprli): Val. Max.

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

virusen pridevnik
1. (o povzročitelju bolezni) ▸ vírus, vírusosPovezane iztočnice: virusna pljučnica

2. (v računalništvu) ▸ vírus, vírusosPo mnenju analitikov, ki spremljajo področje računalniške varnosti, so računalniški sistemi lani doživeli največ virusnih napadov doslej. ▸ A számítógépes biztonság területével foglalkozó elemzők szerint a számítógépes rendszereket tavaly érte eddig a legtöbb vírustámadás.

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

višji sesalci stalna zveza
zoologija Eutheria (podrazred sesalcev) ▸ Eutheria
Višji sesalci so ena najuspešnejših živalskih skupin. ▸ Az Eutheria rendcsoport az egyik legsikeresebb állatcsoport.

vital, e, aux [vital, to] adjectif življenjski, vitalen

espace masculin vital življenjski prostor
force féminin vitale življenjska sila
minimum masculin vital eksistenčni minimum, prejemki, ki so potrebni za najnujnejše življenjske potrebe
question féminin vitale skrajno važno, življenjsko vprašanje

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

Vitellia¹ -ae, f Vitélija, mesto Ekvov v Laciju, ki so ga naselili Rimljani: L., Suet.

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

vitica samostalnik
1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsányFižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ indaNa dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).