Franja

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

potkrádati pòtkrādām
1. krasti: žena koja je često zalazila u kuću užasno je potkradala domaćina; potkradati kod školske zadaće prepisovati od soseda pri šolski nalogi
2. potkradati se skrivaj prihajati, vtihotapljati se: nevjeste i jetrve se potkradaju, panjkaju i svadaju

potočen pridevnik
(o potoku) ▸ patakSkozi stoletja so se tukaj ustavljali ljudje, ker so verjeli v čudežno moč bistre potočne vode. ▸ Az évszázadok során az emberek mindig felkeresték ezt a helyet, mert hittek a tiszta patakvíz csodatevő erejében.
Pri pregledu potočne struge je bila voda temno rjave barve in je oddajala vonj po gnojnici. ▸ A patakmeder megtekintése során a víz sötétbarna színű volt, és trágyalé szagát árasztotta.

potólči (-tólčem)

A) perf. ➞ tolči

1. battere, picchiare:
potolči žeblje battere i chiodi
potolči orehe schiacciare le noci
potolči po bobnu battere il tamburo

2. abbattere

3. pren. battere; sconfiggere:
potolči nasprotnika battere l'avversario
potolči rekord battere un record

4. (ovreči) controbattere, respingere:
potolči trditve controbattere le affermazioni

B) potólči se, si (-tólčem se, si) perf. refl. ferirsi, riportare ferite, colpi, contusioni; prendere una botta, farsi male:
pri nesreči se je precej potolkel nell'incidente ha riportato varie ferite
potolči si koleno prendere una botta al ginocchio

potólči

potolči (svetovni) rekord batir el récord (mundial)
potolči koga (s pestmi) derribar a puñetazos a alg; (pri boksu) poner fuera de combate, poner knock-out (ali k.o.); (pobiti) matar a golpes; (premagati) vencer, šp batir
potolči se contundirse
potolči se pri padcu magullarse

potop [ô] moški spol (-a …) die Flut, vesoljni: die Sintflut
kot pri vesoljnem potopu sintflutartig
za nami/menoj potop nach uns/mir die Sintflut

potòp (vesoljni) déluge moški spol

začeti zgodbo pri vesoljnem potopu (familiarno, figurativno) remonter au déluge

potŕkati frapper

potrkati na vrata frapper à la porte
potrkati pri kom (figurativno) frapper à la porte de quelqu'un

potrpežljívost patience; forbearance; endurance; indulgence

izgubiti potrpežljívost to be out of patience, to lose one's temper
moja potrpežljívost je pri kraju my patience is completely exhausted, I have lost all patience, my patience is at an end
preskusiti svojo potrpežljívost to try one's patience
nočem zlorabljati vašo potrpežljívost I will not tax your patience
še taka potrpežljívost ima svoje meje (figurativno) even a worm will turn

potter² [pɔ́tə]

1. neprehodni glagol
postopati (about)
motoviliti, mečkati, šušmariti (at pri delu; in v poklicu)
okoli stikati (pes)

2. prehodni glagol
zapravljati čas (away)

pou, pl poux [pu] masculin uš

couvert de poux ušiv, poln uši
(familier) laid comme un pou zelo grd
(familier) chercher des poux dans la tête de quelqu'un (figuré) iskati prepira, začeti prepir s kom, šikanirati koga
être fier, orgueilleux comme un pou biti zelo ošaben
se laisser manger par les poux smrdeti od nesnage in mrčesa
savoir trouver des poux à la tête d'un chauve (figuré) pri vsaki stvari nekaj kritizirati

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

poutre [putrə] féminin tram, bruno; (železen) nosilec, podpornik

poutres pluriel métalliques du pont železni oporniki pri mostu
maîtresse poutre (technique) glavni podpornik, nosilec
il voit la paille dans l'œil du voisin et ne voit pas la poutre dans le sien vidi slamico v očesu svojega bližnjega, ne vidi pa bruna v svojem
c'est la paille et la poutre (se reče o osebi, ki kritizira pri kom drugem napako, ki je pri njej še večja)

poverjenik [é] moški spol (-a …) der Beauftragte (ein -r)
poverjenik za varnost pri delu der Sicherheitsbeauftragte

povéšen rabattu

povešeno lice (pri človeku) (a)bajoue ženski spol
klobuk s povešenimi krajci chapeau moški spol à bords rabattus
s povešeno glavo la tête basse (ali baissée)

povezovánje enchaînement moški spol , communication ženski spol , association ženski spol

povezovanje dog pri sodu reliage moški spol

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco

povsem [ə] völlig, vollkommen, vollends, gänzlich; zadovoljen: rundherum; zaupati: voll, durchaus; voll- (zrel vollreif)
povsem brez smisla sinnentleert
povsem pri močeh im vollen Besitz seiner Kräfte, im Vollbesitz seiner Kräfte
povsem nedvoumen nicht [mißzuverstehend] misszuverstehend
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
povsem tuj wildfremd
povsem zmeden kopflos

povzročíti provoquer, occasionner, produire, déterminer, conduire , figurativno procurer ; (sočutje, pozornost, strah) faire, causer, donner, entraîner, susciter, troubler ; (nastanek) donner naissance à quelque chose, faire naître

povzročiti kaj donner lieu à quelque chose, être (la) cause de quelque chose
povzročiti mnogo stroškov occasionner beaucoup de frais
povzročiti motnje v prebavi troubler la digestion
povzročiti nesporazum provoquer un malentendu
povzročiti komu nevšečnosti occasionner des ennuis à quelqu'un
povzročiti smeh pri gledalcih exciter le rire des spectateurs
povzročiti stroške entraîner des dépenses, faire (ali occasionner) des dépenses
povzročiti težave soulever des difficultés
vojna povzroča mnogo zla la guerre produit beaucoup de maux