Franja

toxicātus 3 (toxicum) prepojen (napojen) s strupom (strupenim namazom), zastrupljen, strupen: sagitta Ambr.

tòzluci tȍzlūkā m mn., tòzluke tȍzlūkā ž mn. (t. tozluk) suknene dokolenke, ki s zapenjajo ob strani

trabeātus 3 (trabea; glede tvorbe prim. togātus, paludātus, calceātus) oblečen v trábeo, odet (ogrnjen) s trábeo, v praznični obleki: Quirinus O., equites T., Val. Max., agmina trabeata Stat. vitezi, domus Cl. konzulova hiša, quies Cod. Th. konzulov; subst. trabeātae -ārum, f (sc. fabulae) trabeáte, vrsta Melisovih dram iz žanra togat, tako imenovanih najbrž zato, ker so v njih nastopali vitezi (trabeati): fecit et novum genus togatarum inscripsitque trabeatas Suet.

Tracheenatmung, die, Tierkunde dihanje s trahejami/z dušnicami

tractabilis -e (tractāre)

1. (p)otipen, (o)prijemljiv, otipljiv, dotakljiv, zatipljiv, ki ga je moč vzeti v roke, s katerim je moč (se da) rokovati ali ravnati, ki ga je mogoče obdelovati ali obravnavati: tractabile omne necesse est esse, quod natum est Ci., quia (sc. corpus) oculis manuque tractabile est Lact., ulcera tractabiliora Plin., vox Q. prožen, gibčen, fleksibilen, pondus Stat. ki se da (pre)nesti, materies earum (sc. arborum) tractabilis ad intestinum opus Vitr. uporabna za mizarska dela; litota = nepristopen, nedostopen: mare nondum tractabile nanti O. še neplovno, še viharno, caelum non tractabile V. viharno vreme, neugodno vreme.

2. metaf. voljen (voljan), mehek (mehak), popustljiv, upogljiv (starejše podaten), prožen, gibčen, okreten, gibek, fleksibilen, izprosen, preprosljiv, dober, prijazen, dobroten, blag: Suet., (sc. non) tractabilis ullas voces audit V. ne pusti do sebe in noče nič slišati, erat in Dareo mite ac tractabile ingenium Cu. Darej je bil mehkega srca in ustrežljiv, virtus Ci., nihil est eo (sc. filio) tractabilius Ci., ut te tractabiliorem experiantur Plin. iun.; komp. adv.: omnem vitam tractabilius transmittant Gell.

tracter [trakte] verbe transitif vleči s traktorjem

traditionsgemäß v skladu s tradicijo

traduttore m (f -trice)

1. prevajalec, prevajalka:
traduttore simultaneo simultani prevajalec
traduttore giurato zapriseženi prevajalec
traduttore elettronico inform. prevajalnik

2. šol. besedilo s prevodom na drugi strani; prevodi klasikov

3. (policist) spremljevalec
PREGOVORI: traduttore, traditore preg. prevajalec, izdajalec

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

tragelaphus -ī, m (gr. τραγέλαφος) trageláf = „kozlojelen“, „jelen s kozjo brado“, menda volovska antilopa (kudu ali bongo), starejše dimasti jelen: Vulg., est eadem specie, barba tantum et armorum villo distans, quem tragelaphon vocant, non alibi quam iuxta Phasim amnem nascens Plin.

tragi-comédie [tražikɔmedi] féminin tragikomedija; histoire, littéraire tragedija s srečnim razpletom; figuré dogodek, situacija, kjer se komika meša s tragiko

tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)

1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.

2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

traînage [trɛnaž] masculin vleka, prevoz s sanmi; (v rudniku) prevoz v vozičkih, ki jih vleče kabel

train down prehodni glagol
zmanjšati svojo telesno težo s treniranjem

tram¹ [træm]

1. samostalnik
britanska angleščina cestna železnica, tramvaj; tramvajski voz
mineralogija voziček v rudniku, hunt; tramvajska tračnica, tirnica
tehnično vzpenjača; tekalni žerjav

to go by tram peljati se s tramvajem

2. prehodni glagol
prepeljati s huntom
neprehodni glagol (tudi tram it)
peljati se s tramvajem; dati v obrat ali vzdrževati tramvajsko progo

tramàtati -ām dial. ribariti s tramato

tranco moški spol velik korak; zamah s koso; prag

a trancos v naglici, bežno
en dos trancos v hipu, naenkrat
subir la escalera a trancos planiti po stopnicah navzgor

trans... (lat. trans) prvi del zloženk s pomenom čez...

trāns (pred konzonanti pogosto trā-, pred s trān-; indoev. kor. *ter- [gl. terminus, terō], prim. skr. tiráḥ = trans, umbr. traf, trahaf; trans je pravzaprav okrepljeni nom. sg. m. pt. pr. glag. *trāre; prim. ex-trāre, in-trāre)

I. adv.

1. tja čez, s kraja v kraj, na ono stran, preko; prim.: trāns-portō, trāns-eō, trāns-fugiō, trāns-migrō, trāns-versus, trān-scrībō, trā-dō, trā-dūcō.

2. na oni strani, onstran; prim.: trāns-padānus, trāns-marīnus, trāns-tiberīnus.

3. skozi, pre-; prim.: trāns-fīgō, trāns-igō, tra-iciō. —

II. praep. z acc. (naspr. cis, citrā);

1. (pri glag. premikanja) prek(o), čez, nad (z acc.), na ono stran, onstran: Pl. idr., misit eum trans Rhodanum C., vexillum trans vallum hostium traiecit L., trans Alpes usque transfertur Ci., trans caput iace (sc. cineres) V., trans cervicem equi elabi L., curvos trans ripam miserat arcus O., qui trans mare currunt H.

2. (pri glag. mirovanja) onkraj, na drugi strani, na oni strani, onstran: qui trans Rhenum incolunt C., domino trans ripam inspectante Ci.; metaf.: exigitur poena trans hominem Ps.-Q. (Decl.) po človekovi smrti.