Franja

Ērigonē -ēs, f (Ἠριγόνη) Erigona ,

1. hči Atenca Ikara. Ko je žalovala za umrlim očetom, se je obesila; zato jo je po smrti njen ljubimec Bakh premestil na nebo kot ozvezdje (Virgo, Devica): V., O., Hyg., Col. Erigone se je imenovala tudi tragedija Kvinta Cicerona: Ci. ep. Od tod adj. Ērigonēïus 3 Erigonin: canis O. zvezda Canicula (Pasja zvezda), po mitu Ikarov psiček Maera.

2. Klitajmnestrina hči: Hyg.

3. = Astraea: M.

ērogō -āre -āvī -ātum

1. izda(ja)ti, (po)trošiti, t.j. najprej vprašati (rogatio) ljudstvo in po odobritvi izdati; tako prvotno o državnih stroških, pozneje tudi o zasebnem izdajanju: Plin. iun., Suet., Icti., erogaverisne pecunias ex aerario? Ci., nonne pecunia in classem (za ladjevje) est erogata? Ci., HS centiens et viciens erogatum est Ci., unde pecunia in eos sumptus erogaretur L., pecuniam in Tigellinum … erogabat T.

2. arhit. vodo izdajati, razda(ja)ti: Front.

3. pren.
a) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), koga usmrtiti dati: aliquid, aliquem Tert.
b) koga preprositi: precibus erogatus Ap.

erpicht auf željan (česa); erpicht auf sein auf imeti željo po

errand [érənd] samostalnik
opravek, posel; pot, naročilo, nalog

a fool's errand brezkoristno početje
to run (ali go) errands, to go on errands tekati po opravkih

errātus -ūs, m (errāre) blodnja: longis erratibus actus O. po dolgih blodnjah.

Erreichen, das, doseg; nach Erreichen po dosegu

errer [ɛre] verbe intransitif bloditi, begati (okoli)

des mendiants errent dans les campagnes berači se klatijo po deželi
un sourire errait sur ses lèvres nasmešek se mu je poigraval na ustnicah
laisser errer ses pensées pustiti prosto pot svojim mislim

error -ōris, m (errāre)

I.

1. blodenje, blodnja: Auct. b. Afr., ad quos Ceres in suo errore venisse dicitur Ci., error ac dissipatio civium Ci., Latona ex longo errore confugit Delum Ci. po dolgi blodnji, dic, Aenea, errores tuos V., palantes error certo de tramite pellit H., longo iactati errore Sen. ph., vagus hos ibi fixerat error Val. Fl.; hic a principiis est omnibus error Lucr. (o atomih); z objektnim gen.: pelagi erroribus actus V. po morju.

2. met.
a) konkr. blodnjak: (Labyrinthi) inremeabilis (inextricabilis) error V.
b) ovinek, zavoj: amnes in mare deducunt fessas erroribus undas O. utrujene po ovinkih, po dogem teku, per amnis flexus errorem volvens L. ovinkasto, Daedalus implet errore vias O. naredi pota, polna ovinkov, errores ferae Sil. skrivališča.

3. pren. omahovanje, negotovost, dvom(ljivost): meo est error animo Pl., animi incerto fluitans errore vagaris Lucr., horum me causa latebat, cum sic errores abstulit illa meos O., diffugiunt, quo quemque agit error O. = razprše se na vse strani, castra nihil aucta errorem faciebant L. je begal; z disjunktivnim vprašanjem: error, Papiriusne … an … L.

— II.

1. zabloda, zgrešitev (prave poti): ex errore in viam me reduxit Pl. s krivega pota, neque nos huc appulit error O.; z objektnim gen.: errore viae acti O., errore viarum L.; occ.: napačen (zgrešen) strel: iaculum detulit error in Idan O., error non est in hasta O. sulica nikdar ne zgreši cilja.

2. pren. zmota, pomota, prevara: erroris … ego illos et dementiae complebo Pl., insipientis est in errore perseverare Ci., in tantis tenebris erroris Ci. v tako veliki zmoti, errorem alicui eripere Ci., demere H., tollere Ci., deponere Ci., comperire, ferre Cu., remota erroris nebula Iuv., errorem detegere, corrigere Suet.; pesn.: aliquis latet error V. prevara (sleparija) se skriva, docebo, quo virtus, quo ferat error H. (virtus = pravo spoznavanje umetnosti, error = nevednost); s subjektnim gen.: obrepsisti ad honores errore hominum Ci., error senatūs Ci., insidiatoris L.; z objektnim gen.: in verborum errore versari Ci., nominis errore servatus est Ci. po pomoti v imenu, error veterum locorum V., error Graiarum iubarum V. pomota glede griv na čeladah, veri errore T.; occ.
a) blodna (blazna) misel: di meliora piis erroremque hostibus illum (sc. duint) V., fanaticus error H.
b) ljubezenska blodnja: ut me malus abstulit error! V., animi resanuit error O., quoniam novus incĭdit error Pr.; pl.: errores (naspr. concessi amores) Ap.
c) bojazen, strah: diffugiunt Tyrii, quo quemque agit error O.

3. met. zmota, pomota kot dejanje, spregled, napaka: solet bono viro error obici Ci., non possum utriusque vestrum errorem reticere Ci., cuius (ducis) errore eo esset deducta illa multitudo N.; occ.
a) (moralna) zmota, zabloda, pregrešek: errorem misero detrahe O., insontes errore luit Val. Fl., vitia atque errores exuit omnes Iuv., iuvenili errore Suet.
b) hiba v govoru, govorna hiba, jezikovna hiba: Q. (I, 5, 47).

4.

ērubēscō -ere -rubuī (—) zardevati, (po)rdečiti se: erubuere genae O., saxa roratis erubuisse rosis O.; occ. od sramu zardevati ob čem, zaradi česa, sramovati se česa, bati se česa: Sen. ph., Q., Iuv., Plin. iun., ubi erubuit Ci., adversarium erubuisse, expalluisse Corn., et erubuisse decebat O., vidi te totis erubuisse genis O. kako te je po vsem obrazu oblila rdečica; z abl.: non est res, quā erubescam L., ego rustica dote corporis erubui O., ubi paucitate suorum erubescendum sit Cu., origine erubescere T.; z acc.: si te affines erubescunt Ci., quas (voluptates) … non erubescens (Epicurus) persequitur omnes nominatim Ci., iura fidemque supplicis erubuit V. je upošteval, Helene … capere arma fertur nec fratres erubuisse deos (pred božjima bratoma) Pr.; od tod gerundiv ērubēscendus 3 česar se mora človek sramovati: non erubescendi ignes (strast) H., erubescendi amores Sen. rh., erubescenda sentina Val. Max., mortis erubescendum genus Val. Max., erubescenda mors Sen. ph.; subst. neutr. pl.: veniendum ad erubescenda est Vell. k dogodkom, ki se jih moramo sramovati; z dat.: erubescere alicui Eccl., veritati Aug.; s praep.: erubui … misera propter clamorem tuom Pl., erubescere ex nepote Vell., de peccato suo Aug., pro aliquo Aug., ad nostrum dedecus Hier.; z ut: ut rumorem bonum colligant erubescunt Ci.; z inf.: Val. Max., Sen. ph., Petr., Q., nostra nec erubuit silvas habitare Thalia V., noli erubescere, Appi, collegam in sacerdotio habere L., quae … Alexandro esse superstes erubuit Cu.; z Aci: libertati suae … inponi iugum non erubuerant Val. Max.

ervum -ī, n (prim. gr. ὄροβος in ἐρέβινϑος čičerka) neko sočivje, čičerka, po drugih semenska leča ali neke vrste grašica: Pl., V., H., O., Col., Stat. idr.

Erwägung, die, premislek, razmislek, upoštevanje, preudarek; nach reiflicher Erwägung po temeljitem preudarku; in Erwägung, [daß] dass ... glede na to, da ..., upoštevajoč, da ...

Erymanthus -ī, m (gr. Ἐρύμανϑος) Erimant,

1. gorovje na severozahodni arkadijski meji, kjer je baje Herakles ubil erimantskega merjasca: V., H., O., Mel., Plin., Val. Fl. Od tod adj. Erymanthēus 3 (Ἐρυμάνϑειος) erimantski: monstrum Val. Fl. Erymanthius 3 (Ἐρυμάνϑιος) erimantski: aper Ci., belua Ci., pesen. mater (= Atalante) Stat., Erymanthis -idis, f (Ἐρυμανϑίς) erimantska: silvae O., ursa Er. (=Callisto) O., in Erymanthias, adis, f (Ἐρυμανϑιάς) erimantska: nymphae Stat.

2.
a) po tem gorovju imenovani pritok reke Alfeja na meji med Arkadijo in Elido: O., Mel.
b) reka v Perziji: Plin., v Indiji: Cu.

erythraeus 3 (gr. ἐρυϑραῖος) rdečkast: Col., Plin.; poseb. mare Erythraeum Rdeče morje (ὁ Ἐρυϑραῖος πόντος, nav. ἡ Ἐρυϑρὰ ϑάλασσα), pri Plin. Erythrum mare, čisto lat. rubrum mare imenovano; ime najbrž po rdečem pesku, po mitu pa po nekem kralju, imenovanem Erythrās: Mel., Plin. ali Erythrus (Erythros): Cu. Od tod adj. Erythraeus 3
a) eritrski = iz Rdečega morja: alga Mart., lapilli Mart. v Rdečem morju nabrani biseri.
b) pesn. pren. = indijski: litus Tib., orae (= Indija) Stat., dens (slonova kost) Mart., trumphi (boga Bakha) Mart.

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

francés, -esa francoski

francés m Francoz; francoščina
a la francesa po francosko
despedirse a la francesa po francosko se posloviti, oditi brez pozdrava
el francés (fam) Nepoleon

holandés, -esa holandski

holandés m Holandec; holandski jezik
a la holandesa po holandsko; kartoniran (knjiga)

inglés, -esa angleški

a la inglesa po angleško; malo pečen, še krvav
llave inglesa splošen ključ za vijake, francoz
inglés m Anglež; angleščina
(fam) es mi inglés on je moj upnik

escalera ženski spol stopnišče, stopnice; lestev

escalera de asalto naskočna lestev
escalera de caracol polžaste stopnice
escalera excusada, escalera falsa skrivno (stransko) stopnišče
escalera de honor glavno stopnišče
rueda de escalera samotežno kolo
subir (bajar) escaleras iti po stopnicah navzgor (navzdol)
escalera de servicio stopnišče za služinčad

escalier [ɛskalje] masculin stopnišče, stopnice

escalier de cave stopnice v klet
escalier en colimaçon, tournant, en vis polžaste stopnice
escalier dérobé skrivno stopnišče
escalier mécanique, roulant tekoče stopnice
escalier pliant sklopne stopnice
escalier de sauvetage reševalna lestev
escalier de service zadnje stopnice (za služinčad, za dostavljavce)
cage féminin d'escalier prostor, v katerem je stopnišče
marche féminin d'escalier stopnica
palier masculin d'escalier stopniščni presledek
rampe féminin d'escalier ograja pri stopnicah
l'escalier débouche, s'ouvre sur stopnišče vodi na, k
l'escalier descend à la cave stopnišče vodi v klet
avoir l'esprit de l'escalier (familier) biti počasne pameti
monter (gravir, grimper), descendre un escalier iti po stopnicah navzgor, navzdol
descendre un escalier quatre à quatre v dolgih skokih hiteti po stopnicah navzdol
faire des escaliers dans les cheveux napravitiprepozno

escandalosa ženski spol

echar la escandalosa (fig) poseči po robatih izrazih