svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
častiti svetnike in svetnice venerare i santi
razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio
Zadetki iskanja
- svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
svetovni mir la pace mondiale
svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
svetovna tržišča i mercati mondiali
svetovni jezik lingua mondiale
šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale - svéž fresh; new; recent; (hladen) cool, chill, chilly, refreshed
svéžega datuma of recent date
svéže čete fresh troops pl
svéž kruh new bread
svéže mleko new milk
svéža jajca new-laid eggs pl
svéže meso fresh meat
svéže perilo clean linen
svéža srajca clean shirt
svéž sir fresh cheese
svéž vetrič brisk gale
svéž zrak fresh (ali bracing) air, crisp air
svéža sled live scent
svéža voda fresh water
imamo ga v svéžem spominu he is still fresh in our memories
svéža je kot rožica (figurativno) she is (as) fresh as a daisy
počutim se čisto svéžega I feel as fresh as paint
svéže (po)barvano! wet paint - svežíti (-ím) imperf. ➞ osvežiti
1. rinfrescare (tudi ekst.):
svežiti ozračje rinfrescare l'aria
svežiti spomin rinfrescare la memoria
2. pren. ravvivare:
svežiti barve ravvivare i colori - svídenje meeting
na svídenje! goodbye!, bye-bye!, so long!, ZDA see you!, (pogovorno) cheerio!
na svídenje jutri! see you tomorrow!
na svídenje kmalu! see you soon (ali presently)!
upam, da kmalu na svídenje I hope to see you again soon!, till we meet again! - svinčén (-a -o) adj.
1. di piombo, piomboso:
svinčena posoda vaso di piombo
svinčena šibra piombo
2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo
3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
svinčeno ozračje atmosfera opprimente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
metal. svinčena plošča lastra di piombo
tisk. svinčena črka carattere di piombo
elektr. svinčena mreža piastra di piombo
svinčeni akumulator accumulatore al piombo - svínja (-e) f
1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
zaklati svinjo ammazzare il maiale
kruljenje svinje il grugnito del maiale
2. vulg. porcaccione, porco, fetente
3. metal. bava, sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
divja svinja cinghiale (Sus scropha)
agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
prasna svinja scrofa madre - svisare v. tr. (pres. sviso) pren. potvoriti, potvarjati; popačiti, izmaličiti:
svisare i fatti potvarjati dejstva - svój -a, -e one's own
na svój, -a, -e račun on one's own account
biti sam svój, -a, -e gospodar to be one's own master
imam svój, -a, -eo hišo I have a house of my own
oni imajo svój, -a, -eo hišo (pohištvo) they have a house (they have furniture) of their own
napraviti po svój, -a, -ee to do (something) on one's own
priti (zopet) na svój, -a, -ee to come into one's own (again)
vzeti otroka za svój, -a, -eega to adopt a child
na tihem si svój, -a, -ee misliti o čem to keep one's thoughts (on some subject) to oneself, arhaično to keep one's own counsel about something
vsak po svój, -a, -ee each (one) in his own way
vsakemu svój, -a, -ee to each his own, to every man his due - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - svójec (-jca) m pl. svojci cari, familiari:
okrog postelje umirajočega so stali svojci attorno al letto del moribondo stavano i familiari - swamp2 [swɔmp] prehodni glagol
poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
politika preprečiti (zakon)
ameriško utreti (pot) skozi gozd
neprehodni glagol
(ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
figurativno zabresti v težave, propasti
I am swamped with work čez glavo imam dela
to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico - swan2 [swɔn] neprehodni glagol
ameriško, sleng priseči
I swan! (to lahko) prisežem! - swear*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
neprehodni glagol
priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)
sworn enemies zakleti sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
to swear friendship priseči prijateljslvo
I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
to swear it s prisego to potrditi
to swear an oath priseči
to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo? - sweeten [swí:tən]
1. prehodni glagol
(o)sladkati (tudi figurativno)
figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
sleng pomiriti (z denarjem)
2. neprehodni glagol
postati sladek
figurativno omiliti se, ublažiti se
I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo) - swing*2 [swiŋ]
1. neprehodni glagol
nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
figurativno biti odvisen (from od)
viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom
2. prehodni glagol
zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
ameriško vplivati na
ameriško uspešno izvesti
politika pridobiti si (volilce)
swing it! sleng prekleto!
to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
to swing one's arms mahati, otepati z rokami
to swing a child guncati otroka
the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
to swing a hammock obesiti visečo mrežo
to swing one's legs bingljati z nogami
to swing into line vojska formirati eno vrsto
to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
to swing into motion priti v tek, v zamah
to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil - sworn [swɔ:n]
1. pretekli deležnik od to swear
2. pridevnik
pravno (sodno) zaprisežen
sworn declaration pod prisego dana izjava
sworn enemies zakleti, smrtni sovražniki
sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
I'll be sworn, I dare be sworn prisežem (da...) - sympathize [símpəɵaiz] neprehodni glagol
biti sorodne narave (temperamenta) (with z)
sočustvovati, izraziti svoje sočutje ali solidarnost, simpatizirati, solidarizirati se; ujemati se, strinjati se v mišljenju (with z)
to sympathize with s.o. izraziti komu svoje sožalje
I sympathize with you in your grief sočustvujem z vami v vaši žalosti
to sympathize with s.o.'s aims soglašati z nameni (s cilji) kake osebe
I sympathize with your joy pridružujem se vašemu veselju
a good eye often sympathizes with a diseased eye zdravo oko je često prizadeto od bolnega očesa - sympathy [símpəɵi] samostalnik
simpatija, simpatiziranje, naklonjenost (for do, za)
sočustvovanje, solidarnost, razumevanje, ujemanje, soglasje; sočutje (for, with za, z)
delovanje ali učinkovanje enih organov na druge
in sympathy with iz naklonjenosti (simpatije) do
out of sympathy iz simpatije
sympathy strike solidarnostna stavka
I have no sympathy with (for) beggars nimam nobenega sočutja z berači
there is a perfect sympathy between them med njimi je popolna solidarnost
to offer one's sympathies to s.o. izraziti komu svoje sožalje, kondolirati - syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.