Franja

Zadetki iskanja

  • svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
    častiti svetnike in svetnice venerare i santi
    razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
    pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
    meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio
  • svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
    svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
    svetovni mir la pace mondiale
    svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
    svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
    svetovna tržišča i mercati mondiali
    svetovni jezik lingua mondiale
    šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale
  • svéž fresh; new; recent; (hladen) cool, chill, chilly, refreshed

    svéžega datuma of recent date
    svéže čete fresh troops pl
    svéž kruh new bread
    svéže mleko new milk
    svéža jajca new-laid eggs pl
    svéže meso fresh meat
    svéže perilo clean linen
    svéža srajca clean shirt
    svéž sir fresh cheese
    svéž vetrič brisk gale
    svéž zrak fresh (ali bracing) air, crisp air
    svéža sled live scent
    svéža voda fresh water
    imamo ga v svéžem spominu he is still fresh in our memories
    svéža je kot rožica (figurativno) she is (as) fresh as a daisy
    počutim se čisto svéžega I feel as fresh as paint
    svéže (po)barvano! wet paint
  • svežíti (-ím) imperf. ➞ osvežiti

    1. rinfrescare (tudi ekst.):
    svežiti ozračje rinfrescare l'aria
    svežiti spomin rinfrescare la memoria

    2. pren. ravvivare:
    svežiti barve ravvivare i colori
  • svídenje meeting

    na svídenje! goodbye!, bye-bye!, so long!, ZDA see you!, (pogovorno) cheerio!
    na svídenje jutri! see you tomorrow!
    na svídenje kmalu! see you soon (ali presently)!
    upam, da kmalu na svídenje I hope to see you again soon!, till we meet again!
  • svinčén (-a -o) adj.

    1. di piombo, piomboso:
    svinčena posoda vaso di piombo
    svinčena šibra piombo

    2. pren. (po barvi podoben svincu) color del piombo, plumbeo

    3. pren. (težek, moreč) plumbeo, pesante, opprimente, greve:
    svinčeno ozračje atmosfera opprimente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti svinčene noge avere i piedi di piombo
    pren. čutiti svinčeno utrujenost provare una stanchezza pesante
    metal. svinčena plošča lastra di piombo
    tisk. svinčena črka carattere di piombo
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo
    svinčeni akumulator accumulatore al piombo
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • svisare v. tr. (pres. sviso) pren. potvoriti, potvarjati; popačiti, izmaličiti:
    svisare i fatti potvarjati dejstva
  • svój -a, -e one's own

    na svój, -a, -e račun on one's own account
    biti sam svój, -a, -e gospodar to be one's own master
    imam svój, -a, -eo hišo I have a house of my own
    oni imajo svój, -a, -eo hišo (pohištvo) they have a house (they have furniture) of their own
    napraviti po svój, -a, -ee to do (something) on one's own
    priti (zopet) na svój, -a, -ee to come into one's own (again)
    vzeti otroka za svój, -a, -eega to adopt a child
    na tihem si svój, -a, -ee misliti o čem to keep one's thoughts (on some subject) to oneself, arhaično to keep one's own counsel about something
    vsak po svój, -a, -ee each (one) in his own way
    vsakemu svój, -a, -ee to each his own, to every man his due
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • svójec (-jca) m pl. svojci cari, familiari:
    okrog postelje umirajočega so stali svojci attorno al letto del moribondo stavano i familiari
  • swamp2 [swɔmp] prehodni glagol
    poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
    figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
    politika preprečiti (zakon)
    ameriško utreti (pot) skozi gozd
    neprehodni glagol
    (ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
    figurativno zabresti v težave, propasti

    I am swamped with work čez glavo imam dela
    to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
    they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
    a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico
  • swan2 [swɔn] neprehodni glagol
    ameriško, sleng priseči

    I swan! (to lahko) prisežem!
  • swear*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
    prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
    neprehodni glagol
    priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

    sworn enemies zakleti sovražniki
    sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
    to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
    to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
    to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
    I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
    to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
    to swear friendship priseči prijateljslvo
    I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
    to swear it s prisego to potrditi
    to swear an oath priseči
    to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
    he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
    to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
    he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
    to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
    have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?
  • sweeten [swí:tən]

    1. prehodni glagol
    (o)sladkati (tudi figurativno)
    figurativno omiliti, ublažiti; odišaviti, parfumirati; pregnati slab vonj (duh), dezinficirati
    sleng pomiriti (z denarjem)

    2. neprehodni glagol
    postati sladek
    figurativno omiliti se, ublažiti se

    I sweetened the old man with a ten shilling note pomiril sem starca z bankovcem za 10 šilingov
    to sweeten toil omiliti, ublažiti garanje (težko delo)
  • swing*2 [swiŋ]

    1. neprehodni glagol
    nihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se
    figurativno biti odvisen (from od)
    viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se
    navtika obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom

    2. prehodni glagol
    zamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na)
    ameriško vplivati na
    ameriško uspešno izvesti
    politika pridobiti si (volilce)

    swing it! sleng prekleto!
    to swing a bat (a sword, a lasso) vihteti gorjačo (meč, laso)
    to swing one's arms mahati, otepati z rokami
    to swing a child guncati otroka
    the door swings on its hinges vrata se vrte na svojih tečajih
    to swing a hammock obesiti visečo mrežo
    to swing one's legs bingljati z nogami
    to swing into line vojska formirati eno vrsto
    to swing the lead navtika, sleng ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnega
    to swing into motion priti v tek, v zamah
    to swing round the circle ameriško večkrat spremeniti svoje mnenje; politika, ameriško obiskati volilna okrožja
    he shall swing for it za to bo visel, bo obešen
    the shutter swung to and fro in the wind veter je oknico obračal sem in tja
    he swung when I shouted obrnil se je, ko sem zavpil
    he swung out of the room z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobe
    the trees were swinging in the wind drevesa so se pozibavala v vetru
    there is not room enough to swing a cat figurativno niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil
  • sworn [swɔ:n]

    1. pretekli deležnik od to swear

    2. pridevnik
    pravno (sodno) zaprisežen

    sworn declaration pod prisego dana izjava
    sworn enemies zakleti, smrtni sovražniki
    sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
    I'll be sworn, I dare be sworn prisežem (da...)
  • sympathize [símpəɵaiz] neprehodni glagol
    biti sorodne narave (temperamenta) (with z)
    sočustvovati, izraziti svoje sočutje ali solidarnost, simpatizirati, solidarizirati se; ujemati se, strinjati se v mišljenju (with z)

    to sympathize with s.o. izraziti komu svoje sožalje
    I sympathize with you in your grief sočustvujem z vami v vaši žalosti
    to sympathize with s.o.'s aims soglašati z nameni (s cilji) kake osebe
    I sympathize with your joy pridružujem se vašemu veselju
    a good eye often sympathizes with a diseased eye zdravo oko je često prizadeto od bolnega očesa
  • sympathy [símpəɵi] samostalnik
    simpatija, simpatiziranje, naklonjenost (for do, za)
    sočustvovanje, solidarnost, razumevanje, ujemanje, soglasje; sočutje (for, with za, z)
    delovanje ali učinkovanje enih organov na druge

    in sympathy with iz naklonjenosti (simpatije) do
    out of sympathy iz simpatije
    sympathy strike solidarnostna stavka
    I have no sympathy with (for) beggars nimam nobenega sočutja z berači
    there is a perfect sympathy between them med njimi je popolna solidarnost
    to offer one's sympathies to s.o. izraziti komu svoje sožalje, kondolirati
  • syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.