Franja

ploh|a [ô] ženski spol (-e …) der Schauer, Regenschauer, der Sturzregen; ledena: Hagelschauer
snežna ploha der Schneeschauer
plohe množina Schauerniederschläge množina
v obliki plohe schauerartig

plot [ô] moški spol (-a/-u, -ova, -ovi) der Zaun (lesen Holzzaun, iz letev Lattenzaun), die Abzäunung
luknja v plotu die Zaunlücke
zastružni plot der Triebschneehag
figurativno skakati čez plot fremdgehen
skok čez plot der Seitensprung

plovb|a ženski spol (-e …) pomorstvo die [Schiffahrt] Schifffahrt, letalstvo zračna: die Luftfahrt ➞ → zračna plovba; -[schiffahrt] schifffahrt, -fahrt (linijska [Linienschiffahrt] Linienschifffahrt, morska [Seeschiffahrt] Seeschifffahrt, Seefahrt, obalna [Küstenschiffahrt] Küstenschifffahrt, Küstenfahrt, pomorska [Hochseeschiffahrt] Hochseeschifffahrt, rečna [Flußschiffahrt] Flussschifffahrt, [Binnenschiffahrt] Binnenschifffahrt)
plovba s tokom das Triften
linija plovbe die [Schiffahrtslinie] Schifffahrtslinie
pravila mednarodne plovbe die Seestraßenordnung
komisija za plovbo die [Schiffahrtskommission] Schifffahrtskommission
primeren za plovbo voda: schiffbar, plovilo: seefest, seetüchtig, na odprtem morju: hochseetüchtig
pripravljen za plovbo seeklar
držati v pripravljenosti za plovbo klarhalten
pripraviti za plovbo klarmachen
urediti za plovbo vode: schiffbar machen
ureditev za plovbo voda: die Schiffbarmachung

plúti naviguer, voguer

pluti pod zastavo (pomorstvo) porter (ali battre) pavillon de, naviguer sous le pavillon de
pluti v pristanišče toucher un port, faire escale dans un port
pluti v smeri vetra avoir le vent arrière (ali en poupe)
pluti proti vetru avoir le vent debout

plúti (plôvem) imperf.

1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?

2. pren. correre, volare

3. pren. diffondersi

plutovina samostalnik
1. (skorja hrasta plutovca) ▸ parafa
Osemdeset odstotkov nabrane plutovine se najprej spremeni v zamaške. ▸ A begyűjtött parafa nyolcvan százalékából először dugó lesz.

2. (kot surovina ali izdelek) ▸ parafaZa zamaške je primerna le plutovina najboljše kakovosti. ▸ Dugók készítésére csak a legjobb minőségű parafa alkalmas.
Eno steno so obložili s plutovino. ▸ Az egyik falat parafával burkolták.

po¹ predlog s tožilnikom
iti po holen (zdravnika den Arzt holen, krompir v klet Kartoffeln aus dem Keller holen)
seči v žep po aus der Tasche holen

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobegn|iti [é] (-em) bežati fliehen, flüchten, die Flucht ergreifen; otrok: ausreißen, ausrücken, durchbrennen; jetnik iz zapora: ausbrechen; ptič iz kletke: entfliegen; pes, mačka ipd.: entlaufen; (pognati se v beg) Fersengeld geben, Reißaus nehmen, türmen; voznik po nesreči: pravo Fahrerflucht begehen
pobegniti čemu (uiti) entgehen

poblískati (se) (-am (se)) | pobliskávati (se) (-am (se)) perf., imperf. (refl.)

1. impers. lampeggiare, brillare:
na nebu se je pobliskalo lampeggiò nel cielo

2. brillare, lampeggiare, sfolgorare, risplendere, scintillare:
v daljavi pobliskavajo luči mesta in lontananza balenano le luci della città
oči mu jezno pobliskavajo i suoi occhi brillano di rabbia
reporterji pobliskavajo z aparati i fotoreporter fanno lampeggiare le macchine fotografiche

pocinkan (-a, -o) tehnika verzinkt (v ognju feuerverzinkt)

pocinka|ti (-m) cinkati tehnika verzinken (v ognju feuerverzinken)

poč [ó] ženski spol (-i …) der Schrund (ledeniška Bergschrund, v skali Steinschrund); der Sprung, der [Riß] Riss

počastit|ev ženski spol (-ve …) die Ehrung
v počastitev ehrenhalber
ceremonialna: religija die Huldigung

počétek starinsko commencement moški spol , début moški spol , origine ženski spol , source ženski spol , principe moški spol

od početka depuis (ali dès) le début
s početka d'abord, dès le début, (znova) du commencement
v početku au début, au commencement, à l'origine

počétek comienzo m ; principio m

od početka desde el principio
v početku al principio

počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace

2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme

3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

počitnice vacaciones f pl

šolske (sodne, visokošolske, velikonočne) počitnice vacaciones escolares (judiciales, académicas, de Pascuas)
poletne počitnice veraneo m, vacaciones de canícula
imeti šest tednov počitnic tener seis semanas de vacaciones
biti na počitnicah estar de vacaciones
iti na počitnice ir de vacaciones, ir a veranear, ir de veraneo
preživeti počitnice na morju (v planinah) pasar las vacaciones a la orilla del mar (en las montañas)