Franja

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

ruse [rüz] féminin zvijača, zvijačnost; ukana, finta, trik

ruse de guerre vojna zvijača
des ruses de Sioux zelo spretne zvijače
déjouer les ruses de quelqu'un preprečiti komu ukane ali trike
employer la ruse en politique uporabljati zvijače v politiki
obtenir quelque chose par ruse dobiti kaj z zvijačo
recourir à la ruse zateči se k zvijači

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

rutínski routine(-)

rutínsko delo routine work
rutínsko prislov by rote
rutínsko kaj napraviti to do something as a matter of routine

rutinsko prislov
1. (o ustaljenem postopku) ▸ rutinszerűenČim se je vključil v promet, sta ga rutinsko ustavila mestna redarja. ▸ Ahogy bekapcsolódott a forgalomba, a városi rendészek rutinszerűen megállították.
Pregled se opravlja rutinsko v sklopu ultrazvoka trebuha. ▸ A vizsgálatot a hasi ultrahangvizsgálat keretében rutinszerűen elvégzik.

2. (o ponavljajočem se vedenju; nezavedno) ▸ rutinosan, rutinból, rutinszerűenKadar nekaj delate rutinsko, boste verjetno včasih kaj pozabili, ker ni s tem povezanega nič posebnega. ▸ Amikor valamit rutinból csinál, valószínű, hogy néha elfelejt valamit, mert nincs benne semmi különleges.
Nekatera dejanja opravljate rutinsko, iz navade. ▸ Bizonyos dolgokat rutinszerűen, megszokásból végzünk.

rütteln tresti, stresti, stresati; (durchrütteln) pretresti (an kaj); Technik stresati, potresati; Tierkunde Turmfalk: lebdeti; rütteln an figurativ spodkopavati; daran ist nicht zu rütteln to se ne da omajati; gerüttelt voll zvrhan

's¹ [z za samoglasniki in zvenečimi soglasniki, s za nezvenečimi soglasniki] pogovorno za is, has, does

he's (he is) here on je tu
he's (he has) just come on je pravkar prišel
what's (what does) he think about it? kaj misli on o tem?

s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

s pošto by post
s 50 leti at the age of 50 years
s časom with time, in the course of time
s svinčnikom in pencil
s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
s pismom (pismeno) by letter
s silo by force
s pomočjo... by means of...
kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
govoriti s kom to speak with (ali to) someone
jesti s krožnika to eat off a plate
pasti s konja to fall off one's horse
hoditi s palico to walk with a stick
potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
prepirati se s kom to quarrel with someone
primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
udariti s palico to strike with a stick
vzemite me s seboj! take me along with you!
s solzami v očeh... with tears in one's eyes

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?

s (ozir. z)

1. (spremljanje, odnos) con

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) conmigo (contigo, con él, con ella, con nosotros)
v spremstvu z acompañado de, en compañía de
iti s kom ir con alg, acompañar a alg
in s tem, konec (besedi)! y con esto, acabamos

2. (povezanost, združenost)

kava z mlekom café m con leche
z ali brez (mleka)? ¿con o sin?
kruh z maslom pan con mantequilla

3. (sredstvo) con; por; en, a

s palico con un bastón
razrezati z nožem cortar con un cuchillo
s pošto por correo
prispeti z letalom llegar en avión
potovati z vlakom viajar en tren, viajar por ferrocarril
pisati s svinčnikom escribir con lápiz (ali a lápiz)
plačati z zlatom pagar en oro
pisati s pisalnim strojem escribir a (ali con la) máquina
dotakniti se s prstom tocar con el dedo

4. (način) con; por; a, en

z namenom con intención
z veseljem con mucho gusto
s silo por (la) fuerza, a viva fuerza
z eno besedo en una palabra
z velikim strahom con mucho miedo
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
pokazati s prstom na koga señalar a alg con el dedo

5. (lastnost)

deklica z modrimi očmi una muchacha de ojos azules

6. (čas) con; a

s časom (sčasoma) con el tiempo
z 10-imi leti a los diez años; a la edad de diez años

7.

kaj je z njim? ¿que le pasa?
držati s kom (biti na strani koga) estar del lado (ali de la parte) de alg
nimam nobenega posla s tem nada tengo que ver con ello
vračati dobro z zlim devolver bien por mal

sabbia

A) f

1. pesek:
bagno di sabbia med. peščena kopel
sabbie alluvionali naplavinski pesek
sabbia fluviale rečni pesek
sabbie mobili živi pesek (tudi pren.);
costruire sulla sabbia graditi na pesku
essere scritto nella sabbia biti obsojen na pozabo
seminare nella sabbia početi kaj jalovega

2. med. pesek

B) agg. invar. peščene barve

saber* vedeti, (po)znati, razumeti; izvedeti; spoznati; učen ali pameten biti, znanje imeti; dišati, okus imeti (po)

saber de memoria na pamet znati
saberlo todo vse znati
saberlas todas, saberlas muy largas zelo premeten biti
saber por la prensa izvedeti iz časopisa
a lo que yo sé kolikor jaz vem
por lo que sé kolikor vem
le sabía en casa vedel sem, da je doma
sin saberlo ne da bi za to vedel
sin saberlo yo ne da bi jaz za to prej vedel
saber a dišati po, imeti okus po
saber a quemado dišati po zasmojenem
no saber de u/c nobenih vesti ne imeti o čem; ne vedeti, kje je kaj
saber bien dobro dišati
hacer saber dati komu vedeti, sporočiti komu kaj, obvestiti
a saber, es a saber in sicer, namreč, tj.
no saber cuántas son cinco (fig) ne znati do pet šteti, zelo neumen biti
ya se sabe to je samo po sebi umevno
a saber cuándo vendrá kdo ve, kdaj bo prišel
vete (ali vaya V.) a saber kdo ve! to je težko reči!
no saber dónde meterse (fig) biti v veliki zadregi
está por saber si... vprašanje je sedaj, če ...
sabe Dios vedi bog
me sabe mal žal mi je
las gentes que saben izobraženi ljudje
no, que yo sepa ne, da bi jaz vedel
¿puede saberse? smem vprašati? lahko izvem?
todo se sabe nič ne ostane prikrito
¡sepamos! na dan s tem!

sabljati se povratni glagol
1. (ukvarjati se s težavo) ▸ bajlódikRaje sedimo skupaj in poskusimo podrobneje razumeti vsebino tega, s čimer se sabljamo. ▸ Inkább üljünk össze és próbáljuk meg részletesebben megérteni annak a tartalmát, amivel bajlódunk.
Če mu rečejo, da ni prostora ob pomolu, bo našel vsaj tri kvadratne centimetre ter se bo zrinil vmes, pa magari se bo vso noč sabljal s sosedi. ▸ Ha azt mondják neki, hogy nincs hely a mólónál, akkor keres egy apró rést, ahová bepréseli magát, még ha az egész éjszakát is azzal kell töltenie, hogy a szomszédokkal bajlódik.

2. (boriti se; tekmovati) ▸ megvívŠest kandidatov se je sabljalo za rektorsko mesto. ▸ Hat jelölt vívott meg a rektori pozícióért.

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

saccellō -āre (saccellum) kot obkladek položiti (polagati) ali da(ja)ti na kaj: PLIN. VAL.

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

saccō -āre (-āvī) -ātum (saccus)

1. skozi vrečico ali kaj podobnega precediti (precejati), (pre)filtrirati: Caecuba saccentur MART., saccata aqua SEN. PH., aqua in linteo saccatur PLIN., adeps ... saccatus lineis saccis PLIN.; subst. pt. pf. saccātum -ī, n z vodo pomešano vinsko drožje = slabo vino, kislica, „praskač“: ISID.

2. metaf.: saccatus humor corporis LUCR. ali samo saccatus humor ARN. seč, urin, scalína.

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

Sachverstand, der, strokovno védenje; Sachverstand haben/besitzen imeti strokovno védenje/razumeti se na (kaj)

Sack, der, (-/e/s, Säcke) vreča (tudi Medizin); (Tasche) žep; figurativ žakelj; (Hodensack) mošnja; den Sack zubinden zašpiliti (kaj); auf den Sack gehen/fallen iti na živce; in Sack und Asche v raševini; jemanden in den Sack stecken vtakniti (koga) v žep; jemanden/etwas im Sack haben imeti (koga/kaj) v žepu; mit Sack und Pack z vso svojo robo; Säcke unter den Augen žaklji pod očmi